Jedro

Ker sta obsodbi vpisani v kazensko evidenco in še nista izbrisani, je na dolžniku trditveno in dokazno breme, da izkaže, da kljub temu ni ovir za odpust obveznosti. Stečajno sodišče namreč po uradni dolžnosti pridobi zgolj podatke za stečajnega dolžnika iz kazenske evidence (prvi odstavek 400. člena ZFPPIPP). Glede na podatke iz kazenske evidence pa nato sodišče presoja le potek časa za izbris obsodbe iz kazenske evidence po 82. členu KZ-1 (prvi odstavek 400. člena ZFPPIPP in smiselna uporaba splošnega pravila o uporabi prava za pravne posledice postopka zaradi insolventnosti po 479. členu ZFPPIPP). Stečajni dolžnik pa lahko izkaže, da ni ovir za odpust obveznosti, ker se bodo do poteka preizkusnega obdobja izpolnili pogoji za izbris obsodbe po tujem pravu.

Po določbi 11. točke prvega odstavka 6. člena Pravilnika o kazenskih evidencah se sicer v kazenske evidence vpisuje tudi podatke o izvršeni kazni ali vzgojnem ukrepu. Vendar za državljane Republike Slovenije in pravne osebe s sedežem v Republiki Sloveniji, ki so jim kazenske sankcije izrekla tuja sodišča, ministrstvo v kazenske evidence vpisuje razpoložljive podatke (drugi odstavek 6. člena Pravilnika o kazenskih evidencah). Podatek o izvršeni kazni v konkretnem primeru ni vpisan v kazensko evidenco dolžnika, zato je prvostopenjsko sodišče pravilno pozvalo dolžnika na predložitev dokazil glede sodbe in izvršitve kazni. Stečajno sodišče namreč po uradni dolžnosti pridobi zgolj podatke za stečajnega dolžnika iz kazenske evidence.

Po 11. členu Okvirnega sklepa Sveta 2009/315/PNZ podatek o izvršitvi kazni ni predmet posredovanja informacij v okviru sistema ECRIS.

Ob upoštevanju načela zaupanja, ki velja med državami članicami Evropske Unije, tudi ob upoštevanju določbe 3. točke 5. člena Okvirnega sklepa Sveta 2009/315/PNZ, ki določa obveznost države državljanstva, da posreduje zgolj posodobljene informacije, je potrebno zaupati, da so v kazenski evidenci navedene zgolj obsodbe, ki še niso bile izbrisane. O izbrisu obsodbe odloča država, v kateri je bila kazenska sankcija izrečena.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo predlog za začetek postopka odpusta obveznosti. Ugotovilo je, da sta bili dolžniku izrečeni kazenski sankciji Županijskega sodišča v Zagrebu, Hrvaška, opr. št. ... z dne 9. 9. 2020 (pogojna obsodba 1 leto s preizkusno dobo 3 leta, ki se konča 7. 12. 2023) in Sad Rejonowy w Grojcu, Poljska, opr. št. ... z dne 15. 12. 2022 (kazen zapora 2 leti). Zato je dolžnika pozvalo za predložitev prevedenih sodb in dokazil glede izvršitve kazni, vendar dolžnik v postavljenem roku zahtevane dopolnitve ni posredoval. 2. Dolžnik je zoper sklep vložil pravočasno pritožbo, v kateri navaja, da je pridobil tolmačko za poljski jezik, vendar se mu ni več javljala po telefonu. Sedaj je pridobil sodbo v poljskem jeziku in poslal tudi kopijo sodbe hrvaškega sodišča, oboje z Google prevodom. Čeprav je v roku 3 let storil novo kaznivo dejanje, mu kazen zapora na Hrvaškem ni bila izrečena, na Poljskem pa je bil skupaj s priporom od 10. 9. 2021 do 9. 8. 2023. 3. V skladu z določbo prvega odstavka 400. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) mora sodišče pred izdajo sklepa, s katerim začne postopek odpusta obveznosti, po uradni dolžnosti zahtevati podatke za stečajnega dolžnika iz kazenske evidence. Po določbi 1. točke drugega odstavka 399. člena ZFPPIPP namreč odpust obveznosti ni dovoljen, če je bil stečajni dolžnik pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu, razen če je ta obsodba do poteka preizkusnega obdobja že izbrisana iz kazenske evidence ali če se do poteka preizkusnega obdobja izpolnijo pogoji za njen izbris na podlagi zakonske rehabilitacije. Pri presoji ovire iz 1. točke drugega odstavka 399. člena ZFPPIPP sodišče upošteva dolžino preizkusnega obdobja iz četrtega odstavka tega člena in zavrne predlog za odpust obveznosti, če ugotovi, da do poteka tega obdobja še ne bo potekel čas, po poteku katerega se obsodba izbriše iz kazenske evidence zaradi zakonske rehabilitacije (drugi odstavek 400. člena ZFPPIPP).

4. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da iz kazenske evidence izhaja, da pri pritožniku obstaja absolutna ovira za odpust obveznosti iz 1. točke drugega odstavka 399. člena ZFPPIPP. Iz podatkov kazenske evidence namreč izhaja, da je bil stečajni dolžnik pravnomočno obstojen s kazensko sodbo Županijskega sodišča v Zagrebu, Hrvaška, opr. št. ... z dne 9. 9. 2020 (pogojna obsodba 1 leto s preizkusno dobo 3 leta, ki se konča 7. 12. 2023) za kaznivo dejanje gospodarska in trgovinska kazniva dejanja ter s kazensko sodbo Sad Rejonowy w Grojcu, Poljska, opr. št. ... z dne 15. 12. 2022 (kazen zapora 2 leti) za kaznivo dejanje prodajanje ukradenega blaga. Ni sporno, da gre za kazniva dejanja proti premoženju ali gospodarstvu. Sodišče prve stopnje je dolžnika z dopisom z dne 20. 3. 2020 pozvalo na predložitev prevedenih sodb in dokazil glede izvršitve kazni, da bi lahko skladno z drugim odstavkom 400. člena ZFPPIPP preverilo, ali bosta obsodbi izbrisani iz kazenske evidence do poteka preizkusnega obdobja oziroma ali se bodo do takrat izpolnili pogoji za njun izbris na podlagi zakonske rehabilitacije. Dolžnik se na poziv sodišča ni odzval, česar v pritožbi niti ne prereka.

5. Ker sta obsodbi vpisani v kazensko evidenco in še nista izbrisani, je na dolžniku trditveno in dokazno breme, da izkaže, da kljub temu ni ovir za odpust obveznosti. Stečajno sodišče namreč po uradni dolžnosti pridobi zgolj podatke za stečajnega dolžnika iz kazenske evidence (prvi odstavek 400. člena ZFPPIPP). Za odločanje o predlogu za začetek postopka odpusta obveznosti je pomembno le stanje kazenske evidence1, ko obsodbi hrvaškega in poljskega sodišča še nista bili izbrisani.

6. Po določbi 11. točke prvega odstavka 6. člena Pravilnika o kazenskih evidencah se sicer v kazenske evidence vpisuje tudi podatke o izvršeni kazni ali vzgojnem ukrepu. Vendar za državljane Republike Slovenije in pravne osebe s sedežem v Republiki Sloveniji, ki so jim kazenske sankcije izrekla tuja sodišča, ministrstvo v kazenske evidence vpisuje razpoložljive podatke (drugi odstavek 6. člena Pravilnika o kazenskih evidencah). Podatek o izvršeni kazni v konkretnem primeru ni vpisan v kazensko evidenco dolžnika, zato je prvostopenjsko sodišče pravilno pozvalo dolžnika na predložitev dokazil glede sodbe in izvršitve kazni. Stečajno sodišče namreč po uradni dolžnosti pridobi zgolj podatke za stečajnega dolžnika iz kazenske evidence. Po 225. členu Zakona o sodelovanju v kazenskih zadevah z državami članicami Evropske unije (ZSKZDČEU-1) si pristojni organi Republike Slovenije in drugih držav članic neposredno izmenjujejo podatke iz kazenskih evidenc, tako da lahko državni organi ali nosilci javnih pooblastil Republike Slovenije in organi javnih oblasti držav članic zakonito in učinkovito ukrepajo ali odločajo glede pravic ali obveznosti določenih posameznikov, katerih vpisi so vsebovani v kazenski evidenci, zlasti na področjih začasne ali trajne izgube njihovih določenih pravic ali izvrševanja obveznosti posameznikov. S tem v zvezi 235. člen ZSKZDČEU-1 opredeljuje Evropski informacijski sistem kazenskih evidenc (ECRIS) kot sistem informacijskih povezav, ki uporablja informacijsko tehnologijo za izmenjavo podatkov in informacij iz samostojnih kazenskih evidenc vsake države članice. Izmenjava informacij o obsodbah z drugimi državami članicami preko sistema kazenskih evidenc ECRIS je skladna z določbami Okvirnega sklepa Sveta 2009/315/PNZ z dne 26. februarja 2009 o organizaciji in vsebini izmenjave informacij iz kazenske evidence med državami članicami, kot je bil spremenjen z Direktivo (EU) 2019/884 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 17. aprila 2019 o spremembi Okvirnega sklepa Sveta 2009/315/PNZ v zvezi z izmenjavo informacij o državljanih tretjih držav in evropskim informacijskim sistemom kazenskih evidenc (sistem ECRIS) ter o nadomestitvi Sklepa Sveta 2009/316/PNZ. Skladno s 6. členom Okvirnega sklepa Sveta 2009/315/PNZ vsak osrednji organ države članice izreka obsodbe v najkrajšem času obvesti osrednje organe drugih držav članic o obsodbah državljanov teh drugih držav članic, ki so bile izrečene na njegovem ozemlju in ki so bile vpisane v kazensko evidenco. Osrednji organ države članice izreka obsodbe nemudoma pošlje osrednjemu organu države članice državljanstva tudi informacije o naknadni spremembi ali izbrisu informacij iz kazenske evidence. Po 11. členu Okvirnega sklepa Sveta 2009/315/PNZ podatek o izvršitvi kazni ni predmet posredovanja informacij v okviru sistema ECRIS.

7. V konkretnem primeru so bili podatki iz kazenske evidence dolžnika izmenjani in obsodbi dolžnika na Hrvaškem in Poljskem sta vpisani v kazensko evidenco, vendar brez podatka o izvršeni kazni, skladno z drugim odstavkom 6. člena Pravilnika o kazenskih evidencah in 11. členom Okvirnega sklepa Sveta 2009/315/PNZ. Stečajno sodišče mora po uradni dolžnosti upoštevati zgolj podatke iz kazenske evidence, kar potrjuje tudi sodna praksa zadevah VSL sklep Cst 340/2022 z dne 22. 11. 2022, VSL sklep Cst 220/2023 z dne 30. 8. 2023 in VSL sklep Cst 44/2023 z dne 15. 2. 2023. Na dolžniku pa je, da sam predloži dokazila o izvršitvi kazni, saj za obsodbe tujih sodišč ta podatek v kazenski evidenci ni vpisan. Dolžnik v pritožbi ne izpodbija, da navedenega v roku ni predložil. Okoliščina, da se mu tolmačka ni več javljala po telefonu in ni vedel, da bi moral prositi za podaljšanje 30-dnevnega roka, dolžnika ne opravičuje. V pozivu je bil namreč izrecno opozorjen, da če v postavljenem roku predloga ne bo dopolnil, kot mu je naloženo, bo njegov predlog zavržen. Podlaga za zavrženje predloga, ki ga dolžnik po pozivu ni v roku dopolnil, je določba 108. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP. Povsem brez podlage in v izrecnem nasprotju s tem opozorilom so pritožbene navedbe pritožnika, da je mislil, da ga bo sodišče ponovno pozvalo na predložitev listin.

8. Ob upoštevanju načela zaupanja, ki velja med državami članicami Evropske Unije, tudi ob upoštevanju določbe 3. točke 5. člena Okvirnega sklepa Sveta 2009/315/PNZ, ki določa obveznost države državljanstva, da posreduje zgolj posodobljene informacije, je potrebno zaupati, da so v kazenski evidenci navedene zgolj obsodbe, ki še niso bile izbrisane. O izbrisu obsodbe odloča država, v kateri je bila kazenska sankcija izrečena. Po pravilih iz 82. člena Kazenskega zakonika (KZ-1) se podatki iz kazenske evidence brišejo samo za obsodbe, izrečene v Republiki Sloveniji. Predhodne obsodbe, izrečene v drugi državi članici Evropske unije, pa se izbrišejo na podlagi odločbe države, kjer je bila kazen izrečena. V primeru, ko ta država odloči o izbrisu kazni iz kazenske evidence, je naša država to kazen dolžna izbrisati, ne glede na določbe 82. člena KZ-1.2 Postavlja se vprašanje, ali stečajno sodišče pri presoji ovir za začetek postopka odpusta obveznosti po 400. členu ZFPPIPP (pa tudi pri presoji pravnega interesa za začetek postopka osebnega stečaja, če dolžnik nima premoženja, iz katerega bi se lahko oblikovala stečajna masa) upošteva čas, po poteku katerega bo obsodbo izbrisalo sodišče druge države članice Evropske unije. Podobno presojo mora stečajno sodišče opraviti po poteku preizkusnega obdobja, ko odloča o odpustu obveznosti po 407. členu ZFPPIPP. Sodna praksa je enotna, da za to presojo sodišče po uradni dolžnosti upošteva (le) podatke iz kazenske evidence, ki jih mora pridobiti po uradni dolžnosti. Novela ZFPPIPP-G, s katero je bila uvedena dodatna presoja, ali bo do poteka preizkusnega obdobja že potekel čas za izbris obsodbe iz kazenske evidence zaradi zakonske rehabilitacije, ni imela v mislih, da bi stečajno sodišče odločalo po tujem (kazenskem) pravu in pridobivalo njegovo vsebino.3 To tudi ne bi bilo v skladu z načelom hitrosti postopka (48. člen ZFPPIPP). Zato po oceni pritožbenega sodišča stečajno sodišče po uradni dolžnosti presoja le potek časa za izbris obsodbe iz kazenske evidence po 82. členu KZ-1 glede na podatke iz kazenske evidence (prvi odstavek 400. člena ZFPPIPP in smiselna uporaba splošnega pravila o uporabi prava za pravne posledice postopka zaradi insolventnosti po 479. členu ZFPPIPP). Stečajni dolžnik pa lahko izkaže, da ni ovir za odpust obveznosti, ker se bodo do poteka preizkusnega obdobja izpolnili pogoji za izbris obsodbe po tujem pravu.

9. Navedeno stališče je skladno tudi z določbo 250.a člena Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (ZIKS-1). Presoja, ali obstaja ovira za odpust, ki jo stečajno sodišče opravi, ko odloča o začetku postopka za odpust obveznosti (drugi odstavek 400. člena ZFPPIPP), in ponovno po poteku preizkusnega obdobja, ko odloča o odpustu obveznosti (četrti odstavek 407. člena ZFPPIPP), je presoja, ali bodo do poteka preizkusnega obdobja izpolnjeni pogoji za izbris iz kazenske evidence na podlagi zakonske rehabilitacije. Po določbi desetega odstavka 25o.a člena ZIKS-1 se določbe o zakonski rehabilitaciji (in izbrisu sodbe ter o sodni rehabilitaciji) smiselno uporabljajo tudi, kadar gre za sodbo, ki jo je državljanu Republike Slovenije izreklo tuje sodišče. 10. V konkretnem primeru že glede na obsodbo poljskega sodišča na 2-letno zaporno kazen, pritožnikove navedbe, da je to kazen prestal 9. 8. 2023, ne omogočajo ugotovitve, da ne obstojijo ovire za odpust obveznosti. Rok za izbris takšne obsodbe je po 82. členu KZ-1 pet let. Do poteka maksimalnega preizkusnega obdobja treh let od začetka postopka odpusta obveznosti (peti odstavek 400. člena ZFPPIPP) pogoji za njen izbris na podlagi zakonske rehabilitacije ne bodo izpolnjeni.

11. Pritožbeno sodišče še pojasnjuje, da zakon ne preprečuje vložitve ponovnega predloga za odpust obveznosti, ko bodo do konca preizkusnega obdobja potekli roki za zakonsko rehabilitacijo.

12. Pritožba se ob povedanem izkaže kot neutemeljena. Pritožbeno sodišče jo je zato zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), ko je ta uspešno prestal tudi pritožbeni preizkus po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

1 Prim. sklep VSL Cst 30/2015 z dne 27. 1. 2015. 2 Tako tudi sodba VSRS I Ips 57781/2019 z dne 9. 9. 2021. 3 Po komentarju 400. člena ZFPPIPP „_taka obsodba ni ovira za odpust obveznosti, če se do poteka preizkusnega obdobja izpolnijo pogoji za njen izbris iz kazenske evidence na podlagi zakonske rehabilitacije (82. člen KZ-1)._“ (N. Plavšak, E-PAKET INS S KOMENTARJEM ZFPPIPP, UREJENO SODNO PRAKSO IN VZORCI, Komentar - 400. člen (začetek postopka odpusta obveznosti) – ZFPPIPP).