Jedro

Ne glede na to, kdaj sodišče prve stopnje izda zamudno sodbo, so časovne meje pravnomočnosti vezane na dan izteka roka za odgovor na tožbo. Sodba z dne 9.2.2023 tako zajema objektivne in subjektivne učinke pravnomočnosti na dan 15.8.2021 (pričetek teka roka 9.7.2021, upoštevaje prekinitev teka procesnih rokov zaradi poletnega poslovanja). Tega dne je toženec A. A. bil še živ. Pravila o univerzalnem pravnem nasledstvu, ki zajemajo tako procesna kot materialnopravna upravičenja, prično učinkovati s smrtjo, kar je v danem primeru dne 25.11.2021, ko je navedeni toženec umrl. Iz navedenih razlogov v navedenih okoliščinah torej sodišče prve stopnje ne sme izdati zamudne sodbe, v kateri so kot toženci navedeni njegovi univerzalni pravni nasledniki.

Izrek

I. Pritožbam se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje razveljavi ter se mu zadeva vrne v ponovno odločanje.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z uvodoma citirano sodbo je sodišče prve stopnje razsodilo, da so toženci dolžni tožniku plačati 15.872,00 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od specificiranih zneskov glavnic in datumov zamude do plačila (točka I. izreka) ter mu plačati 1.259,64 EUR pravdnih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (točka II. izreka).

Zoper takšno odločitev so pravočasno pritožbo, po pooblaščencih, pritožujejo vsi toženci, pri čemer so skupno pritožbo vložile prve tri toženke.

2. Prvi trije toženci v pritožbi navajajo, da je pravni prednik A. A. dne 6. 8. 2021 podal odgovor na tožbo, sodišče pa je odgovor štelo kot neobrazložen, takšno pravno naziranje sodišča pa je materialnopravno napačno. Toženec je podal laični odgovor, kar bi sodišče prve stopnje moralo upoštevati, in ker toženec ni izrecno zapisal, da pripoznava tožbeni zahtevek, bi moralo sodišče šteti, da njegov odgovor predstavlja priznanje dejstev. Pravna posledica priznanja dejstev pa je, da teh dejstev ni treba ugotavljati. Nadalje navajajo, da po pokojnem teče zapuščinski postopek pod opr. št. D 829/2021, v tem postopku pa sta B. B. in C. C. dne 6. 10. 2022 podali izjavo in se dedovanju odpovedali. Tako v skladu z določbo 133. člena Zakona o dedovanju (v nadaljevanju ZD) sploh nista postali dedinji po pokojnem in tudi ne moreta odgovarjati za zapustnikove dolgove. Trenutno imata tako prvo kot tudi četrtotoženec položaj začasnega dediča, drugo in tretjetoženka pa nista dedinji in nanju zapuščina ni prešla. Z vsem tem je tožnik seznanjen, saj v zapuščinskem postopku aktivno sodeluje, v njem je tudi priglasil terjatev. Napačno je tudi postopanje sodišča, ki je nadaljevalo postopek, čeprav dediči še niso znani, zato je napačna odločitev sodišča, ki kot dediče pokojnega kot univerzalne pravne naslednike, šteje vse toženke. Na to, ali tisti, ki nastopa kot stranka tudi je pravdna stranka, pa je sodišče dolžno, v skladu z 80. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), paziti ves čas postopka. Toženci zato predlagajo, da se pritožbi ugodi, sodba v celoti razveljavi in zadeva vrne v ponovno odločanje ter priglašajo pritožbene stroške.

Četrtotoženec v pritožbi navaja, da je toženec A. A. umrl dne 25. 11. 2021 in je v zapuščinskem postopku prerekana oporoka, po kateri je četrtotoženec dedič. Sklep o napotitvi na pravdo glede oporoke še ni znan. Četrtotoženec tako v zapuščinskem postopku še ni dedič. Veljavnost oporoke pa je predhodno vprašanje, brez njegove rešitve pa četrtotoženec ni pasivno legitimiran v pravdnem postopku. Navaja tudi, da bo morebiti dedič le v višini 1% delnic družbe A. d.o.o., kar odgovarja le vložku 125,19 EUR, dediči pa za morebitne dolgove zapustnika jamčijo le do višine podedovane zapuščine. Tožba s prilogami tudi ni bila vročena četrtotožencu, zato je podana kršitev iz 1. točke prvega odstavka 318. člena ZPP. Pritožnik še navaja, da sodišče zamudne sodbe sploh ne bi smelo izdati, saj je pokojni A. A. odgovoril na tožbo, tožba je tudi sicer nesklepčna ter jo je treba zavrniti. Iz navedenih razlogov predlaga, da se pritožbi ugodi in sodbo sodišča prve stopnje razveljavi ter zadevo vrne v ponovno obravnavanje in priglaša stroške pritožbenega postopka.

3. Tožnik odgovora na pritožbo ni podal. 4. Pritožbe so utemeljene.

5. V skladu z drugim odst. 350. člena ZPP sodišče druge stopnje preizkusi sodbo v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa pazi po uradni dolžnosti na absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. (razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za zastopanje pred sodiščem prve stopnje), 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. V skladu z drugim odstavkom 338. člena ZPP, se zamudna sodba ne more izpodbijati zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.

Iz navedenih določb torej izhaja, da mora sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti preizkusiti ali so obstajale za izdajo zamudne sodbe vse predpostavke iz prvega odst. 318. člena ZPP1, v skladu s 7. tč. drugega odst. 339. člena ZPP.

6. Zaradi lažjega razumevanja odločitve sodišče druge stopnje je potrebno izpostaviti naslednja procesno pomembna dejstva: - toženec A. A. je pravočasno odgovoril na tožbo (6.8.2021); - sodišče prve stopnje je ocenilo, da je odgovor na tožbo tudi obrazložen, saj ga je tožniku vročilo in ga pozvalo, naj v roku 15 dni nanj odgovori (16.8.2021); - tožnik je vložil pripravljalno vlogo in v njej podal predlog za izdajo sodbe na podlagi pripoznave in sicer zato, ker je toženec v odgovoru na tožbo zapisal:".._.da v celoti sprejemam podane zahteve iz tožbe tožeče stranke_" (26.8.2021); - sodišče prve stopnje je nato pozvalo toženca, naj v roku 8 dni sporoči ali je v odgovoru na tožbo pripoznal tožbeni zahtevek (2.9.2021 in nato še 12.10.2021); - toženec se na pozive sodišča ni odzval, dne 25.11.2021 je nato umrl; - sodišče prve stopnje je dne 20.1.2022 prekinilo postopek; - dne 8.9.2022 je s sklepom pozvalo sedanje tožence, da prevzamejo postopek kot pravni nasledniki toženca (zoper ta sklep ni pritožbe); - dne 18.10.2022 je izdalo sklep o nadaljevanju postopka s toženci kot dediči (sklep je postal pravnomočen); - nato je z dopisoma z dne 18.10.2022 in še 1.12.2022 pozvalo tožence, naj se izjasnijo o tem ali štejejo izjavo pokojnega A. A. kot pripoznavo tožbenega zahtevka; - toženci niso odgovorili, nato je sodišče prve stopnje izdalo zamudno sodbo.

7. Glede na povzeta procesna dejanja je izdaja zamudne sodbe nedopustna iz večih razlogov.

Ne glede na to, kdaj sodišče prve stopnje izda zamudno sodbo, so časovne meje pravnomočnosti vezane na dan izteka roka za odgovor na tožbo2. Sodba z dne 9.2.2023 tako zajema objektivne in subjektivne učinke pravnomočnosti na dan 15.8.2021 (pričetek teka roka 9.7.2021, upoštevaje prekinitev teka procesnih rokov zaradi poletnega poslovanja). Tega dne je toženec A. A. bil še živ. Pravila o univerzalnem pravnem nasledstvu, ki zajemajo tako procesna kot materialnopravna upravičenja, prično učinkovati s smrtjo, kar je v danem primeru dne 25.11.2021, ko je navedeni toženec umrl3. 8. Iz navedenih razlogov v navedenih okoliščinah torej sodišče prve stopnje ne sme izdati zamudne sodbe, v kateri so kot toženci navedeni njegovi univerzalni pravni nasledniki. Lahko bi jo izdalo le zoper prvotnega toženca, kajti pravni učinki univerzalnega pravnega nasledstva so nastopili dne 25.11.2021. Za pravno nasledstvo in odgovornost za njegove dolgove bi učinkovale določbe 24. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju, vse to seveda pod pogojem, če so res izpolnjene vse okoliščine oziroma predpostavke, ki jih določa 318. člen ZPP. Iz povzetih procesnih dejanj sodišča prve stopnje pa dovolj jasno izhaja, da je sodišče prve stopnje ves čas postopka menilo, da te predpostavke niso podane, temveč je menilo oziroma ugotavljalo ali so podani pogoji za izdajo sodbe na podlagi pripoznave. Zanjo pa veljajo drugačne predpostavke (316. člen ZPP). Takšno procesno ravnanje posega tudi v dolžnostno ravnanje sodišča, da tudi pravila postopka, ki se nanašajo na vrsto sodbe, uporablja na način, da stranke lahko takšno ravnanje predvidijo in nanj tudi ustrezno reagirajo (npr. možnost preklica pripoznave).

9. Sodišče druge stopnje zato ugotavlja, da v navedenih posebnih okoliščinah primera, ni dopustna izdaja zamudne sodbe zoper tožence, ker v trenutku nastopa pravnomočnosti, slednji niso bili ne v procesnem in tudi ne v materialnopravnem razmerju s tožencem. Sodišče prve stopnje je zato napačno uporabilo materialno pravo (določbe Zakona o dedovanju o univerzalnem pravnem nasledstvu), na podlagi katerih je tožence razglasilo za nove upnikove dolžnike (355. člen ZPP).

10. Sodišče druge stopnje nima druge možnosti, kot da zamudno sodbo razveljavi. Sodišče prve stopnje je namreč s povzetimi procesni dejanji (tudi zaradi pasivnosti tožencev) povzročilo pravno zmedo, pri čemer je bistveno to, da dosedaj pravega sojenja (kar pomeni ugotavljanje dejanskega stanja in uporaba materialnega prava) še sploh ni bilo. Zaradi preteka časa so nastopile tudi okoliščine, ki lahko vplivajo na stvarno legitimacijo strank, ki jih bo sodišče prve stopnje moralo ugotoviti (navedbe v pritožbah o tem, da vsi toženci niso dediči po pokojnem) in tudi na morebitno omejevanje odgovornosti dedičev za zapustnikove dolgove. Zato bi poseg sodišča druge stopnje bil kršitev načela instančnosti, saj bi sodišče višje stopnje prvič odločalo o vprašanjih, ki pomenijo samostojno pravno celoto in ne v dejanskem in ne v pravnem pogledu niso bila predmet presoje sodišča prve stopnje4. 11. Odločitev o pritožbenih stroških je pridržana za končno odločbo (165. člen ZPP).

1 Kumulativno morajo biti podane predpostavke:1.da je toženi stranki pravilno vročena tožba v odgovor; 2. da ne gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati (tretji odstavek 3. člena tega zakona); 3. da izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka iz dejstev, ki so navedena v tožbi; 4. da dejstva, na katera se opira tožbeni zahtevek, niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložil sam tožnik, ali z dejstvi, ki so splošno znana. 2 J. Zobec, Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 3. knjiga, str. 98,99. 3 J. Juhart, Civilno procesno pravo FLRJ, Ljubljana 1961, str. 186. 4 V zvezi z izdajo zamudne sodbe glej VSRS Sklep Cp 23/2019 z dne 11.4.2019.