Jedro

Temeljna predpostavka zahtevka za objavo popravka objavljenega obvestila je, da sta bila z njim prizadeta pravica ali interes predlagatelja popravka (prvi odstavek 26. člena ZMed), v obravnavanem primeru torej podjetja A., d. o. o. Navedeno izhaja iz besedila 40. člena URS, ki pravico do popravka veže na prizadetost pravice tistega, ki popravek zahteva (posameznika, organizacije ali organa). Ker gre za varstvo zasebnega interesa prizadetega subjekta in njegovih osebnostnih pravic (časti, dobrega imena, ugleda, zasebnosti ali dostojanstva), torej za močno osebnostno noto, lahko prizadeti zahteva objavo popravka zase, ne more pa tega zanj storiti kdo tretji. Popravek lahko prizadeti zahteva le zase, ne more pa ga zahtevati še za tretjega. Če se popravek le v delu besedila ne omejuje na navajanje dejstev in okoliščin v zvezi z navedbami v članku, temveč komentira neustrezna ravnanja druge osebe, je podan odklonitveni razlog iz prvega odstavka 31. člena ZMed, kar narekuje zavrnitev zahtevka.

Izvrševanje pravice do popravka nujno trči ob nasprotne ustavne pravice, med kolidirajočimi pravicami pa je treba vzpostaviti ustrezno ravnovesje (15. člen URS). Popravka zato tudi ni mogoče dopustiti takrat, ko bi to pomenilo samo obličnostno (formalno pravno) uresničevanje te pravice. Tak položaj je podan, kadar je vsebina popravka takšna, da po svoji naravi ne zagotavlja ustrezne obrambe raznovrstnih materialnopranih pravic (interesov), ki so bile s konkretnimi očitki v obvestilu prizadete. S tem, ko tožeča stranka očitke le zanika, po eni strani obrambnega namena pravice do popravka ne uresniči, po drugi strani pa tudi ne vzpostavi ustreznega dialoga. Res je, kot je imelo v uvidu sodišče prve stopnje, da se lahko prizadeta oseba z besedilom o nekem življenjskem, družbenem primeru odzove na različne načine, zdaj bolj, zdaj manj jedrnato, v različnem slogu, z ožjim in širšim kontekstom. Tožeča stranka je pravna oseba in ima o svojem poslovanju brez dvoma ustrezno dokumentacijo, s prikazom katere bi bralcu tudi prikazala nasprotna dejstva. S tem bi vzpostavila dialog, ki bi bralcu omogočil, da si o obravnavani problematiki ustvari svojo sliko.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da se zavrne tožbeni zahtevek, ki se glasi:

"1. Tožena stranka mora najkasneje v 48 urah po pravnomočnosti sodbe v elektronskem mediju X. na naslovu spletnega mesta http://www.x.si objaviti naslednji popravek oziroma prikaz nasprotnih dejstev brez sprememb in dopolnitev:

"Prikaz nasprotnih dejstev družbe A., d. o. o. v zvezi s spletnim člankom z naslovom "Razkritja ..." z dne 15. 5. 2025:

DRUŽBA A., d. o. o. NE TRGUJE Z DELAVCI

Ne drži trditev, da sem A. A. (za družbo A., d. o. o.) preprodajal tuje delavce niti, da sem se s to dejavnostjo ukvarjal s povezanimi do vrha notranjega ministrstva in policije.

Namreč - naša družba A., d. o. o. je drugim delodajalcem pomagala pri iskanju tujih delavcev, o tem je bila sklenjena pogodba in za to storitev so nam plačali dogovorjeno plačilo (tako je bilo tudi v primeru gostišča B.). Pri izvajanju te storitve je naša družba izpolnila vse formalnopravne zahteve tako izhodne matične države kot EU oz. slovenske administracije, zato noben tuj delavec ni prišel v Slovenijo nezakonito, pod prisilo, noben delavec ni bil zadržan proti svoji volji, nobenemu delavcu nismo vzeli potnih listin, posledično pa noben ni bil preprodan drugemu delodajalcu.

O vseh postopkih imamo obširno dokumentacijo, vsa potrebna dovoljenja oz. odločbe smo pridobili, kar je ugotovila tudi delovna inšpekcija. V članku očitanih kršitev pri nas ni bilo, zato jih tudi delovna inšpekcija ni mogla ugotoviti.

Noben tuj delavec v naši družbi ni delal 15 ur in s tem preko dopustnega delovnega časa, kar nenazadnje ne izhaja niti iz izpovedi tujega delavca v oddaji C., ki jo članek neresnično povzema.

Konkretni primeri, predstavljeni v članku, so imeli prvo dejansko zaposlitev pri drugem delodajalcu in ne pri nas - mi smo samo pomagali urediti dokumentacijo, akreditacijo itd, kot naročeno storitev po pogodbi, zato so ti tuji delavci točno vedeli, h kom prihajajo in kdo bo njihov delodajalec. Njihov izbor je nenazadnje opravila njihova sodržavljanka in takratna zaposlena v naši družbi A., d. o. o. ga. D. D., ki jim je vedno vnaprej tudi vse pojasnila, zato so bili ti delavci o vsem obveščeni in zato njihova pričevanja ne držijo.

Ne drži, da je kdorkoli (ne delodajalec ne tuji delavci) za preprodajo naši družbi karkoli plačal, ker za preprodajo sploh ni šlo, niti ne drži, da je kdorkoli za stroške prihoda naši družbi moral plačati 5.000,00 evrov po osebi, kar vse je v članku večkrat neresnično ponovljeno. Namreč: njihov dejanski prvi delodajalec nam je poravnal strošek naročene storitve po pogodbi, agenciji pa je neposredno plačal letalsko karto za tujega delavca, tj. od prevzema delovnega bivalnega dovoljenja do EU.

Ostali stroški, ki so bili v članku napačno predstavljeni kot neko plačilo za preprodajo delavcev, so dejansko legitimni stroški tujih delavcev pred izdajo delovno bivalnih dovoljenj, ki jih poravnavajo sami, saj gre za stroške, ki niso delodajalčevi, četudi bi jih lahko v naši družbi začasno krili zanje, ne bi šlo za naš strošek.

Navedbe v članku, ki nakazujejo, da zaradi osebnega poznanstva izvajam neko nezakonito dejavnost, so popolnoma neresnične. Osebna poznanstva so pri gostincih običajna in precej široka, pa to še ne pomeni, da vplivajo na kakršenkoli drug odnos ali da so temelj nekemu nezakonitemu ravnanju.

Podeljen status žrtve s trgovino z ljudmi ne pomeni, da je do kaznivega dejanja trgovine z ljudmi dejansko tudi prišlo in da je storilec prav A. A. kot odgovorni delavec družbe A., d. o. o., na kar vsebina članka neresnično namiguje, saj gre za status, podeljen na podlagi priporočil npr. nevladne organizacije.

Na koncu pa tudi ni res, da je naše podjetje od države od leta 2019 prejelo več kot 800.000,00 evrov plačil, subvencij in posojil - od 1. 1. 2019 smo prejeli 715.615,18 € takih sredstev; prav tako ni res, da je bil znesek večerje 18. 6. 2024 v naši družinski restavraciji v višini 2.700 EUR porabljen za ožjo delegacijo ministrstva, ki je po navedbi članka obsegala zgolj nekaj ljudi (ministra E. E., vodjo njegovega kabineta, vodjo Policije in ... kolega ministra) - delegacija je obsegala dejansko 50 oseb.

A., d. o. o.

A. A., direktor.";

2. Tožena stranka mora pri objavi popravka v spletnem mediju navesti, da gre za objavo na podlagi sodbe in citirati njen izrek.

3. Tožena stranka mora popravek v elektronskem mediju X. na naslovu spletnega mesta http://www.x.si objaviti v isti rubriki "Y." in kot samostojno objavo, na način, kot je bilo objavljeno izvorno obvestilo, na katerega se popravek nanaša, in sicer za čas 24 ur, ter ga nato na enak način in enako dolgo ohraniti v spletnem arhivu ob izvornem obvestilu na naslovu spletnega mesta https://www.x.si/y, da ima njegova objava enako vrednost kot obvestilo oziroma prispevek, na katerega se nanaša."

II. Tožeča stranka je dolžna v roku 15 dni toženi stranki povrniti njene stroške postopka v višini 1.289,35 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od izteka roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti dalje do plačila.

III. Tožeča stranka je dolžna v roku 15 dni toženi stranki povrniti njene stroške pritožbenega postopka v višini 778,32 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od izteka roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti dalje do plačila.

Obrazložitev

1.Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zahtevku tožeče stranke, razvidnem iz izreka te sodbe (I), ugodilo in toženi stranki naložilo, da nosi stroške tega pravdnega postopka (II).

2.Zoper sodbo vlaga pravočasno pritožbo tožena stranka. Uveljavlja vse predvidene pritožbene razloge po ZPP1 ter predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo pa spremeni tako, da zahtevek tožeče stranke v celoti zavrne in ji naloži plačilo stroškov postopka, vključno s stroški pritožbenega postopka, podrejeno pa, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne v ponovno odločanje pristojnemu sodišču na prvi stopnji, pritožbeni stroški pa so nadaljnji pravdni stroški.

3.Ne strinja se, da so v konkretnem primeru izpolnjeni pogoji aktivne legitimacije tožeče stranke, ker naj bi bilo z obvestilom z dne 15. 5. 2025 objektivno poseženo v njen interes. Predvsem to ne more držati za dele obvestila in posledično popravka, ki se nanaša na direktorja tožene stranke A. A. kot fizično osebo. Kot izhaja iz zahtevka za objavo popravka oziroma tožbenega zahtevka, tožeča stranka z njim zahteva objavo popravka oziroma prikaz nasprotnih dejstev za drugo osebo in ne le zase. Pravna oseba in direktor kot fizična oseba sta dve ločeni osebi. Upoštevati je treba, da se določeni deli obvestila nanašajo le na A. A., kar potrjuje tudi sama vsebina zahtevka za popravo. Tožeča stranka pa je tožbeni zahtevek oblikovala širše, kot pa sega domet njenega pravnega interesa. Objave popravka za tretjega ni mogoče zahtevati. Če del popravka ne izpolnjuje zakonskih meril, pa to pomeni, da ima odklonilni razlog za posledico neobjavo celotnega popravka. Zmotna je tudi ugotovitev sodišča prve stopnje, da zahtevek za objavo popravka ne izpolnjuje pogojev za zavrnitev po 2. alineji prvega odstavka 31. člena ZMed2 .

3.Na pritožbo je odgovorila tožeča stranka in predlaga, da se jo zavrne. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

4.Pritožba je utemeljena.

5.Zahteva za objavo popravka tožeče stranke se nanaša na obvestilo (A2), ki ga je tožena stranka objavila v elektronskem mediju X. 15. 5. 2025 ob 19:35 uri z naslovom "Razkritja ..."

6.Pritožbeno sodišče pritrjuje toženi stranki, da se celotna vsebina obvestila ne nanaša le neposredno na podjetje A., d. o. o., temveč je usmerjena tudi zoper druge fizične in pravne osebe.

7.Temeljna predpostavka zahtevka za objavo popravka objavljenega obvestila je, da sta bila z njim prizadeta pravica ali interes predlagatelja popravka (prvi odstavek 26. člena ZMed), v obravnavanem primeru torej podjetja A., d. o. o. Navedeno izhaja iz besedila 40. člena URS3 , ki pravico do popravka veže na prizadetost pravice tistega, ki popravek zahteva (posameznika, organizacije ali organa). Ker gre za varstvo zasebnega interesa prizadetega subjekta in njegovih osebnostnih pravic (časti, dobrega imena, ugleda, zasebnosti ali dostojanstva), torej za močno osebnostno noto, lahko prizadeti zahteva objavo popravka zase, ne more pa tega zanj storiti kdo tretji.4 Popravek lahko prizadeti zahteva le zase, ne more pa ga zahtevati še za tretjega. Če se popravek le v delu besedila ne omejuje na navajanje dejstev in okoliščin v zvezi z navedbami v članku, temveč komentira neustrezna ravnanja druge osebe, je podan odklonitveni razlog iz prvega odstavka 31. člena ZMed, kar narekuje zavrnitev zahtevka.

8.Drži, kot ugotavlja sodišče prve stopnje v 16. točki obrazložitve, da naslov in podnaslov spletnega članka zajemata besedne zveze z očitki o hudih kaznivih dejanjih, kot so "trgovina z ljudmi", "trgovina z belim blagom". Očitki v članku pa nato niso usmerjeni (le) zoper tožečo stranko. Usmerjeni so predvsem v A. A. oziroma v ravnanja A. A. Ugled pravne osebe se lahko presoja tudi po ugledu posameznikov, ki tvorijo njen personalni substrat5 , vendar po oceni pritožbenega sodišča, pretežni del obvestila ni tak. Očitki, ki so v obvestilu naperjeni v različne osebe (pravne in fizične), se res prepletajo, a ker je tožeča stranka le družba A., d. o. o., je treba izluščiti očitke, ki so nedvomno uperjeni v to družbo in jih povprečni bralec lahko kot take tudi identificira oziroma razume ob branju celotnega obvestila. Pri tem ni nepomembno, da se v obvestilu omenja še drugo podjetje družine A. A. in sicer F. (v povezavi z enim izmed računov, ki ga je filipinski delavki izstavilo to podjetje in iz katerega je razvidna postavka: 2.600 EUR za stroške pri iskanju zaposlenih).6

9.Največkrat je v obvestilu omenjen priimek A. oziroma ime in priimek A. A.7 , mestoma z dodatkom, da je to lastnik restavracije A. (poleg sestre G. G.)8 oziroma solastnik hotela in restavracije A. v J.9 Po oceni pritožbenega sodišča obvestilo nima takšne povezave med tožečo stranko in A. A., kot to izhaja iz popravka. Zato ni mogoče pritrditi zaključku sodišča prve stopnje, da obvestilo prikazuje ravnanja zakonitega zastopnika tožeče stranke glede zaposlovanja tujih delavcev, ta pa vzbujajo pri povprečnih bralcih najmanj dvom v poštenost, etičnost in zakonitost delovanja tožeče stranke. V obvestilu ni nikjer navedeno, da družba A., d. o. o. preprodaja delavce, kar popravek zanika z naslovom popravka, prav tako ne, da je A. A. za družbo A., d. o. o. preprodajal tuje delavce, kar popravek zanika v prvem odstavku. V obvestilu tudi ni navedeno, da je storilec prav A. A. kot odgovorni delavec družbe A., d. o. o., za kar se v popravku trdi, da se v članku neresnično namiguje, temveč A. A. oziroma tisti A. A., ki je solastnik restavracije in hotela A. (in brat vodje kabineta ministra E. E.).

10.Pritožbeno sodišče pritrjuje toženi stranki, da je tožeča stranka tožbeni zahtevek oblikovala širše, kot pa sega domet njenega pravnega interesa in dejansko želi z enim popravkom doseči objavo popravka za dve osebi. Slednje pa bi bilo možno le, če bi obe osebi to zahtevali, pa ne. Tudi po oceni pritožbenega sodišča se besedilo prvega10 in osmega11 odstavka popravka lahko razume le tako, da ga tožeča stranka zahteva za fizično osebo A. A. oziroma da ga v prvem odstavku tožeča stranka zahteva zase in za A. A.

11.Obvestilo vsebuje navedbo družbe A., d. o. o. v okviru navedb o gospodarski delegaciji v Manili. V prvem odstavku na četrti strani obvestila je navedeno, da je podjetje A., d. o. o. prejelo 1.598 EUR sofinanciranja za udeležbo v vladno gospodarski delegaciji na Filipinih. Prejeta sredstva so bila namenjena kritju stroškov prevoza, nočitev in kotizacije. Od leta 2019 je podjetje prejelo več kot 800.000 EUR javnega denarja v obliki plačil, subvencij in posojil. Nato pa je v tretjem odstavku na isti strani še navedeno, da čeprav ima podjetje dovoljenje za zaposlovanje tujcev, mu Zavod RS za zaposlovanje ne izdaja soglasij. Poleg navedbe podjetja A., d. o. o., se v obvestilu navajata še restavracija (glede večerje delegacije, ki je stala 2.700 EUR) in hotel A., oboje z navedbo, da je A. A. njun solastnik. Tudi če bi bilo s temi navedbami posežemo v pravice tožeče stranke, je popravek, ki ga tožeča stranka uveljavlja zase, kot to utemeljeno trdi tožena stranka, tudi bistveno daljši od navedenega in zato ne izpolnjuje pogojev za objavo po 6. alineji prvega odstavka 31. člena ZMed. Vse ostale navedbe o pravnih osebah v obvestilu pa se po oceni pritožbenega sodišča lahko le posredno nanašajo na gospodarske družbe A. A. oziroma neposredno nanj kot na fizično osebo.

12.Pritožbi ni mogoče pritrditi v delu, da je šlo za obvestilo, ki temelji na visoko konkretiziranih in natančnih podatkih. V obvestilu so očitki podkrepljeni s citiranjem izjav posameznikov, vsebina dokumentov, ki se jih v obvestilu navaja, pa vsebinsko ni opisana. Zato po oceni pritožbenega sodišča za obravnavano obvestilo trditev tožene stranke o konkretiziranih in natančnih podatkih ne drži. Obvestilo je treba brati kot samostojno besedilo in ne v povezavi z listinami B4 - B14 ali v povezavi z vsebino in prikazanim v oddaji C. Utemeljena pa je navedba, da tožeča stranka očitke zase le zanika.

13.Izvrševanje pravice do popravka nujno trči ob nasprotne ustavne pravice, med kolidirajočimi pravicami pa je treba vzpostaviti ustrezno ravnovesje (15. člen URS). Popravka zato tudi ni mogoče dopustiti takrat, ko bi to pomenilo samo obličnostno (formalno pravno) uresničevanje te pravice. Tak položaj je podan, kadar je vsebina popravka takšna, da po svoji naravi ne zagotavlja ustrezne obrambe raznovrstnih materialnopranih pravic (interesov), ki so bile s konkretnimi očitki v obvestilu prizadete.12 S tem, ko tožeča stranka očitke le zanika, po eni strani obrambnega namena pravice do popravka ne uresniči, po drugi strani pa tudi ne vzpostavi ustreznega dialoga. Res je, kot je imelo v uvidu sodišče prve stopnje, da se lahko prizadeta oseba z besedilom o nekem življenjskem, družbenem primeru odzove na različne načine, zdaj bolj, zdaj manj jedrnato, v različnem slogu, z ožjim in širšim kontekstom. Tožeča stranka je pravna oseba in ima o svojem poslovanju brez dvoma ustrezno dokumentacijo, s prikazom katere bi bralcu tudi prikazala nasprotna dejstva. S tem bi vzpostavila dialog, ki bi bralcu omogočil, da si o obravnavani problematiki ustvari svojo sliko.

14.Utemeljeni pritožbi je zato treba ugoditi in odločitev sodišča prve stopnje spremeniti tako, da se zahteva za objavo popravka tožeče stranke zavrne (peta alineja 358. člena ZPP).

15.Izrek o stroških postopka temelji na 165. členu v zvezi s prvim odstavkom 154. člena in prvim odstavkom 155. člena ZPP. Glede na v stroškovniku priglašene in potrebne stroške mora tožeča stranka toženi stranki povrniti po 500 točk za sestavo odgovora na tožbo, za sestavo prve pripravljalne vloge in za zastopanje na naroku za glavno obravnavo, po 100 točk za odsotnost iz pisarne in za urnino, 16,43 EUR kilometrine, 2 % za materialne stroške in 22% DDV na odvetniško storitev.

16.Ker je tožena stranka s pritožbo uspela, ji je tožeča stranka dolžna povrniti tudi stroške pritožbenega postopka (500 točk Za sestavo pritožbe 2 % za materialne stroške, 22 % DDV in 405 EUR takse za pritožbo).

-------------------------------

1Zakon o pravdnem postopku.

2Zakon o medijih.

3Ustava Republike Slovenije.

4II Ips 89/2018 z dne 28. 6. 2018.

5VSRS sodba II Ips 227/2015 z dne 5. 11. 2015.

6Glej kot pod opombo 7.

7Ki ima osebne povezave z bratoma H., ki se je osebno oglasil na zunanjem ministrstvu, ki je pripeljal 10 delavcev v Slovenijo, ki se je udeležil odprtja slovenskega veleposlaništva v Manili kot član gospodarske delegacije, ki je prišel po delavce na letališče, ki jim je pobral potne liste, ki jih je odpeljal k novemu delodajalcu ....

8Glej stran 2 obvestila; podnaslov: Ministrova večerja ...

9Glej stran 5 obvestila; podnaslov: Iz J. v L.

10"Ne drži trditev, da sem A. A. (za družbo A., d. o. o.) preprodajal tuje delavce, niti, da sem se s to dejavnostjo ukvarjal s povezanimi do vrha notranjega ministrstva in policije."

11"Navedbe v članku, ki nakazujejo, da zaradi osebnega poznanstva izvajam neko nezakonito dejavnost, so popolnoma neresnične. Osebna poznanstva so pri gostincih običajna in precej široka, pa to še ne pomeni, da vplivajo na kakršenkoli drug odnos ali da so temelj nekemu nezakonitemu ravnanju."

12VSL sodba I Cp 1809/2016 z dne 4. 7. 2016.