Jedro

V obravnavanem sporu je upnica (sedaj tožnica) začela izvršilni postopek pred Okrajnim sodiščem v Trebnjem, ker je po ZIZ krajevna pristojnost vezana na izvršilna sredstva in je izključna. Zato v izvršilnem postopku ni dogovorjene krajevne pristojnosti, kakršno pozna 69. člen ZPP. Toda po dolžničinem ugovoru je bila razveljavljena druga točka sklepa o izvršbi in je bilo sklenjeno, da se bo zadeva nadaljevala v pravdi.

Po četrtem odstavku 70. člena ZPP lahko uveljavi tožeča stranka dogovor o krajevni pristojnosti s svojim prvim procesnim dejanjem v pravdnem postopku - z vložitvijo tožbe. Izvršilni postopek v obravnavani zadevi ni prešel v pravdnega zaradi procesnega dejanja upnice oziroma tožnice, temveč zaradi dolžničinega oziroma toženkinega procesnega dejanja - ugovora proti sklepu o izvršbi. Zato lahko tožnica uveljavi dogovorjeno krajevno pristojnost sodišča s svojim prvim procesnim dejanjem v pravdnem postopku (70. člen ZPP). To je tožnica tudi storila potem, ko je prejela sklep, da bo sodišče o njenem zahtevku in stroških odločalo v pravdi.

Izrek

Za odločanje v tej zadevi je pristojno Okrožno sodišče v Slovenj Gradcu.

Obrazložitev

1. Upnica je pred Okrajnim sodiščem v Trebnjem vložila predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine in sodišče je izdalo ustrezen sklep o izvršbi. Po ugovoru dolžnice je Okrajno sodišče v Trebnjem pod opr. št. 0001 I 2005/00026-5 dne 2.2.2005 s sklepom razveljavilo tisti del sklepa o izvršbi, s katerim je bila dovoljena izvršba, torej drugo točko izreka sklepa. Dodalo je, da bo o tožbenem zahtevku in stroških odločalo sodišče v pravdnem postopku, in sicer Okrožno sodišče v Novem mestu.

Nato je tožeča stranka (prej upnica) v pripravljalni vlogi 18.2.2005 najprej ugovarjala krajevni pristojnosti, ki je po sporazumu iz 10. točke pogodbe o finančnem leasingu v kraju leasingodajalca, to je na območju Okrožnega sodišča v Slovenj Gradcu. Nato je pojasnila dejstva in predlagala dokaze (med njimi pogodbo o leasingu, št. 6700/04) o tem, da je njen tožbeni zahtevek utemeljen. Sledil je sklep, s katerim se je Okrožno sodišče v Novem mestu izreklo, da ni krajevno pristojno in bo po pravnomočnosti sklepa zadevo odstopilo Okrožnemu sodišču v Slovenj Gradcu.

Okrožno sodišče v Slovenj Gradcu ni sprejelo pristojnosti in je sprožilo kompetenčni spor. Menilo je, da se tožnikova pravica do izbire sodišča po kraju leasingodajalca izčrpa z vložitvijo tožbe, saj ima kot aktivna stranka postopka možnost izbire pristojnega sodišča glede na splošno ali morebitno izbirno pristojnost. Sodišče se lahko izreče za krajevno nepristojno le na predlog tožene stranke, ki ga lahko poda najkasneje v odgovoru na tožbo, do razpisa glavne obravnave; in po uradni dolžnosti, če ob predhodnem preizkusu tožbe ugotovi, da je izključno krajevno pristojno drugo sodišče. Glede na to, da je tožeča stranka vložila tožbo pred sodiščem splošne pristojnosti po 47. členu Zakona o pravdnem postopku in ne na podlagi dogovora o pogodbi o finančnem leasingu, je menilo, da je za reševanje zadeve še naprej pristojno Okrožno sodišče v Novem mestu.

2.

Vrhovno sodišče Republike Slovenije je pristojno za odločanje v sporu o pristojnosti med okrajnimi in okrožnimi sodišči z območja različnih višjih sodišč po drugem odstavku 25. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Uradni list RS, št. 36/04 do 90/05).

V obravnavanem sporu je upnica (sedaj tožnica) začela izvršilni postopek pred Okrajnim sodiščem v Trebnjem, ker je po Zakonu o izvršbi in zavarovanju (ZIZ, Uradni list RS, št. 40/04 in 132/04) krajevna pristojnost vezana na izvršilna sredstva in je izključna. Zato v izvršilnem postopku ni dogovorjene krajevne pristojnosti, kakršno pozna 69. člen ZPP. Toda po dolžničinem ugovoru je bila razveljavljena druga točka sklepa o izvršbi in je bilo sklenjeno, da se bo zadeva nadaljevala v pravdi.

Po četrtem odstavku 70. člena ZPP lahko uveljavi tožeča stranka dogovor o krajevni pristojnosti s svojim prvim procesnim dejanjem v pravdnem postopku - z vložitvijo tožbe. Izvršilni postopek v obravnavani zadevi ni prešel v pravdnega zaradi procesnega dejanja upnice oziroma tožnice, temveč zaradi dolžničinega oziroma toženkinega procesnega dejanja - ugovora proti sklepu o izvršbi. Zato lahko tožnica uveljavi dogovorjeno krajevno pristojnost sodišča s svojim prvim procesnim dejanjem v pravdnem postopku (70. člen ZPP). To je tožnica tudi storila potem, ko je prejela sklep, da bo sodišče o njenem zahtevku in stroških odločalo v pravdi, in je v prvi pripravljalni vlogi kot tožeča stranka predlagala krajevno pristojnost po 10. členu pogodbe o leasingu pred sodiščem, ki je pristojno po kraju leasingodajalca, torej pred Okrožnim sodiščem v Slovenj Gradcu. Zato je Okrožno sodišče v Novem mestu pravilno sklenilo, da ni krajevno pristojno za odločanje, ker je stvarno in krajevno pristojno Okrožno sodišče v Slovenj Gradcu, pravdni stranki pa sta se tudi odpovedali pravici do pritožbe.