Jedro

Sodišče prve stopnje je v 12. točki obrazložitve pravilno navedlo, da so predmet varstva pravice do spoštovanja doma družbene in čustvene vezi posameznika do prostora (objekta), ki ga šteje za svoj dom. Pravica do spoštovanja doma posamezniku v inšpekcijskem postopku zaradi nelegalne gradnje zagotavlja, da objekt, v katerem domuje, ne bo odstranjen, dokler obstajajo okoliščine, zaradi katerih bi bil poseg v pravico do spoštovanja doma nesorazmeren. Pri postopku odstranitve nelegalne gradnje ne gre le za poseg v zasebnost, temveč za izgubo fizičnega prostora, ki je posameznikov dom. Glede na v izpodbijanem sklepu obrazloženo, ko je predlagatelj izkazal, da je predmetni objekt na naslovu ... njegov edini dom in hkrati edini dom njegove partnerke in njunih skupnih dveh mladoletnih otrok, da predmetni objekt ni nevaren, da si je predlagatelj ves čas prizadeval in si še vedno prizadeva za pridobitev ustreznega gradbenega dovoljenja, da mu je bilo gradbeno dovoljenje in dovoljenje za legalizacijo večkrat izdano in nato razveljavljeno, da je v zvezi s tem še vedno v teku upravni postopek pred upravnim sodiščem, da je predlagatelj lastnik predmetne nepremičnine in ima v le tej prijavljeno stalno bivališče, katerega imajo na tem naslovu prijavljenega tudi njegova partnerka in njuna dva skupna mladoletna otroka, da predlagatelj oziroma njegov ožji družinski član ni imetnik stvarne ali obligacijske pravice, ki bi mu omogočala nastanitev v drugem primernem stanovanju, da mu ni bila ponujena preselitev v drugo primerno stanovanje, da je sladkorni bolnik, da sta otroka, ki prebivata v predmetni gradnji, mladoletna, da je cela družina vpeta v lokalno okolje, se družijo s sosedi in imajo skupne piknike, otroka pa obiskujeta najbližji vrtec v ..., pri čemer bi z rušitvijo objekta ostali brez edinega doma, je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo oziroma zaključilo, da bi se z varovanjem sosedine pravice do nemotenega pogleda na ..., tako da bi se predlagateljeva hiša na naslovu ... odstranila, nesorazmerno poseglo v predlagateljevo pravico do doma in v pravico predlagateljevih družinskih članov, to je partnerke in njunih dveh mladoletnih otrok, do njihovega doma, ki ga predstavlja hiša na naslovu ... .

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II.Predlagatelj sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Oris zadeve in odločitev sodišča prve stopnje

1.Predlagatelju je bila z inšpekcijsko odločbo Republike Slovenije, Ministrstva za okolje in prostor, Inšpektorata RS za okolje in prostor, Območne enote Celje št. 06122-1832/2017 z dne 14. 5. 2018 odrejena ustavitev gradnje stanovanjskega objekta in opornega zidu na parc. št. 389/11 in 391/5 k.o. ... in odstranitev stanovanjskega objekta ter vzpostavitev prejšnjega stanja v roku 90 dni, pod izvršbo. Izvršba je bila nato začeta na podlagi sklepa o dovolitvi izvršbe z dne 19. 2. 2020. S sklepom z dne 22. 3. 2022 pa je gradbeni inšpektor odložil izvršbo inšpekcijskih ukrepov, izrečenih z odločbo z dne 14. 5. 2018, do dokončnosti odločbe o zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja, dne 2. 8. 2022 pa je (na predlog predlagatelja za odlog izvršbe zaradi nesorazmernosti posega inšpekcijskega ukrepa v doma na podlagi 104. člena Gradbenega zakonika; GZ-1) izdal sklep, s katerim je prekinil postopek odloga izvršbe do pravnomočne rešitve sodne presoje nesorazmernosti posega inšpekcijskega ukrepa v dom, in predlagatelju naložil, da mora v roku 30 dni pred pristojnim okrajnim sodiščem sprožiti postopek ugotavljanja nesorazmernosti posega izrečenega ukrepa v njegov dom.

2.Sodišče prve stopnje je najprej ugotovilo, da je predlagatelj izkazal pogoje iz prvega odstavka 105. člena GZ-1 (sodna presoja nesorazmernosti posega inšpekcijskega ukrepa v dom), in sicer (-) da je predlog vložil na podlagi sklepa zgoraj navedenega Inšpektorata z dne 2. 8. 2022; (-) da je predlog pravočasno vložil; (-) da ne gre za nevaren objekt in (-) da je izkazal, da je predmetna gradnja njegov (edini) dom in dom njegove družine, ki tam biva, in zato v I. točki izreka izpodbijanega sklepa odločilo, da se dopusti presoja nesorazmernosti posega izrečenega ukrepa z zgoraj navedeno inšpekcijsko odločbo z dne 14. 5. 2018 v predlagateljev dom. V II. točki izreka izpodbijanega sklepa pa je ugotovilo, da izvršitev navedenega inšpekcijskega ukrepa iz odločbe z dne 14. 5. 2018 predstavlja nesorazmeren poseg v predlagateljev dom.

Povzetek pritožbenih navedb in navedb v odgovoru na pritožbo

3.Nasprotna udeleženka (Republika Slovenija) je vložila pritožbo zoper II. točko izreka uvodoma navedenega sklepa zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Meni, da je odločitev sodišča glede presoje osebnih okoliščin in zaščite javnega interesa napačna. Nasprotna udeleženka navaja, da je presoja sorazmernosti posegov po stališču ustavnega sodišča v odločbi U-I-64/2014 z dne 12. 10. 2017 sporna le v primeru vprašanja posega v pravico do doma, ne pa v primeru objektov, ki te funkcije nimajo. Presoja sorazmernosti ukrepa pa se po mnenju nasprotne udeleženke opravi glede na okoliščine, kot so obstajale v času izreka ukrepa. Nasprotna udeleženka izpostavlja, da se je inšpekcijski postopek pričel maja 2017, ko je bil objekt še v začetni fazi gradnje in v njem tudi ni bilo možno bivati in torej ni predstavljal doma; da predlagatelj ni spoštoval inšpekcijske odločbe z dne 30. 5. 2018 in je celo nadaljeval z deli, objekt dokončal in se vselil; da objekt pred izdajo sklepa o izvršbi še ni bil v fazi, ki bi omogočala vselitev. Nadalje navaja, da je predlagatelj izjavo, podano v predlogu za odlog izvršbe, da predmetni objekt predstavlja dom njemu in njegovi družini od leta 2021, spremenil in v predlogu sodišču in tudi v postopku pred sodiščem zatrjeval, da v hiši prebiva od leta 2020, sodišče pa je navedenemu tudi nekritično sledilo, brez ustrezne dokazne ocene te listine ter posledično celostne dokazne ocene vseh v tem postopku izvedenih dokazov, v skladu z določbami Zakona o pravdnem postopku (ZPP). V zadevi je odločilnega pomena dejstvo, da sta predlagateljevo bivanje v objektu (in bivanje njegovih družinskih članov) kot tudi pred tem že samo nadaljevanje gradnje objekta nezakonita, česar se je predlagatelj vseskozi zavedal in bil s tem seznanjen, zato ne more biti upravičen do varstva po določbah GZ-1. Sodišču očita, da je to najpomembnejšo osebno okoliščino iz tretjega odstavka 105. člena GZ-1 prezrlo. Meni, da je torej za ta postopek bistveno, ali je predlagatelj ob izreku inšpekcijskega ukrepa bival v objektu in ali je bil takrat to njegov dom. Namen instituta odloga izvršbe po 104. členu GZ-1 je namreč varovati tiste inšpekcijske zavezance, ki že v času inšpekcijskega nadzora prebivajo v nepremičnini, ki je njihov dom; pravnega varstva po tej določbi pa ni mogoče zagotoviti predlagatelju, ki je hišo zgradil po zaključenem inšpekcijskem postopku in se vanjo vselil šele leta 2021. Ostale pritožbene navedbe glede nezakonitosti bivanja, nezakonitosti gradnje in glede zaščite javnega interesa in interesov drugih so v izogib ponavljanju povzete in presojene v nadaljevanju obrazložitve. Nasprotna udeleženka predlaga, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi in odločitev sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu spremeni tako, da predlog zavrne oziroma ugotovi, da izrečeni inšpekcijski ukrep ne predstavlja nesorazmernega posega v predlagateljev dom, podredno pa predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano odločitev razveljavi, zadevo pa vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje.

4.Predlagatelj v odgovoru na pritožbo pritožbi v celoti nasprotuje. Navaja, da v pritožbi izpostavljena ustavna odločba razlikuje bivanjski objekt od ostalih objektov in ni pomembno, če je v fazi gradnje. Ne strinja se s pritožnico, da bi se presoja sorazmernosti ukrepa opravila lahko le glede na okoliščine, kot so obstajale v času izreka ukrepa in da bi predlagatelj moral izkazati, da je sporni objekt njegov dom ob izdani inšpekcijski odločbi. Predlagatelj je vložil predlog po 105. členu GZ-1 prav iz razloga, ker ni zadostil določbi iz tretjega odstavka 104. člena GZ-1, torej, da je živel v hiši eno leto pred izdajo inšpekcijske odločbe. Določbe 105. člena GZ-1 pa samo precizirajo, da mora predlagatelj izkazati, da je sporni objekt njegov dom, kar pa je nedvomno izkazal in tudi dokazal. Predlagatelj nadalje navaja, da pritožnica prekludirana za predložitev dokazov - zapisnika z dne 17. 5. 2017 in sklepa UE Celje z dne 11. 7. 2017 - in da je sodišče v izpodbijanem sklepu že odgovorilo na navedbe, ki jih sedaj navaja v pritožbi, češ da se je predlagatelj v hišo vselil šele leta 2021 - več kot dve leti po izdani inšpekcijski odločbi, s katero je bila zahtevana ustavitev gradnje. Vse te okoliščine so bile upoštevane v inšpekcijskem postopku v zvezi s prošnjo za odlog izvršbe in predlagatelju ni bilo sporno, da pogoja iz 104. člena GZ-1 ne izpolnjuje, saj sicer ne bi vodil tega postopka. Sodišče je skrbno pretehtalo tudi predlagateljeve osebne okoliščine v razmerju z javnim interesom in drugimi pravicami in pravilno presodilo, da niso podane okoliščine, ki so v interesu širše skupnosti. Delno onemogočen pogled lastnice zgornjega objekta na ... je ozek, zasebni interes. Pritožnica pa ne pojasni, zakaj meni, da je ta domnevna pravica sosede v interesu širše skupnosti. Sodišče pa je pravilno presodilo, da predlagatelj z neskladno gradnjo ne posega tudi v na primer zdravje in življenje ljudi, varnost države, varstvo okolja in ohranjanja narave ter varstvo voda, varstvo kulturne okoliščine, varstvo kulturne krajine in kakovostnega grajenega okolja. Predlagatelj kot zmotne označi trditve pritožnice, da sodišče ščiti kasneje pridobljene pravice predlagatelja, saj spregleda sistematiko določb GZ-1 o odlogu izvršbe zaradi nesorazmernosti posega inšpekcijskega ukrepa v dom in sodne presoje takšnega ukrepa. Meni, da neupravičena tudi kritika odločitve v zvezi z varstvom oziroma zakonitostjo bivanja. Intencija 105. člena GZ-1 je prav v tem, da se oceni, ali nima zakonske podlage za bivanje, npr. se je vselil nasilno ipd. Druga alineja tretjega odstavka tega člena pa napotuje na preverjanje prizadevanj za odpravo nelegalnosti, saj je v podobnih primerih povsem jasno, da je sam objekt zgrajen nezakonito. Predlagatelj meni, da bi ravno soseda morala, ko je kupovala nepremičnino, upoštevati javni interes, ki predvideva na območju ob ... zazidljivost in gre v konkretnem primeru za t.i. civilizacijski davek, saj mora biti pravica do pogleda na okolje v zazidalnem področju primerno razporejena med vse. Navaja, da pri tem ni nepomembno, da je Občina ... sprejela obvezno razlago OPN ..., da upoštevanje pogledov ne pomeni absolutnega nemotenega pogleda, ampak le, da so z višje ležečih predelov še vedno omogočeni pogledi na bližnjo in daljno okolico, tako v horizontalni kot v vertikalni smeri. Samo pogled na ... z zagotovljeno veduto, bi pomenil, da bi vse parcele, ki so pod višje ležečimi objekti, morale ostati nepozidane. Sprejeti OPN Občine ... pa predvideva na tem območju še nove zgradbe in ne gre pričakovati, da bi vsi objekti imeli neokrnjen pogled na jezero. Prav zazidljivost pa pomeni javni interes širše skupnosti. Predlagatelj pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbo zavrne in potrdi izpodbijani sklep.

Presoja pritožbenih navedb

5.Pritožba ni utemeljena.

6.Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo dejansko stanje in pravilno uporabilo materialno pravo, to je predvsem določbe 104. in 105. člena GZ-1. Pritožbeno sodišče se zato povsem sklicuje na razloge o odločilnih dejstvih, ki jih je sodišče prve stopnje podalo v obrazložitvi izpodbijanega sklepa. Pritožbene navedbe pa presoja, kot sledi.

- glede pogoja iz 4. alineje prvega odstavka 105. člena GZ-1

7.Četudi je nasprotna udeleženka navedla, da vlaga pritožbo zoper II. točko izreka sklepa, pa z zgoraj povzetimi in še v nadaljevanju povzetimi pritožbenimi navedbami glede dejanskega stanja/doma evidentno izpodbija tudi odločitev v I. točki izreka sklepa, torej odločitev o dopustnosti presoje nesorazmernosti posega izrečenega ukrepa v predlagateljev dom. Sodišče prve stopnje je v okviru te presoje ugotavljalo, ali je predlagatelj izkazal, da je objekt iz prvega odstavka 104. člena GZ-1

8.Stališče nasprotne udeleženke, da bi predlagatelj moral izkazati, da je bila predmetna hiša njegov dom ob izdani inšpekcijski odločbi, torej že 14. 5. 2018 oziroma že ob uvedbi inšpekcijskega postopka, je zmotno. Glede na določbo tretjega odstavka 104. člena GZ-1, po kateri pristojni inšpektor odloži izvršitev inšpekcijske odločbe za 5 let od izdaje sklepa o odločitvi izvršitve inšpekcijske odločbe, če predlagatelj poleg drugih pogojev izkaže, da živi v objektu, za katerega je bil izrečen inšpekcijski ukrep odstranitve ali prepovedi uporabe objekta in zanj objekt predstavlja dom, neprekinjeno več kot eno leto pred začetkom postopka inšpekcijskega nadzora, je ob določbi četrtega odstavka istega člena, ki določa, da pristojni inšpektor izda sklep o prekinitvi postopka, če predlagatelj dejstev iz tretjega odstavka ne izkaže, in napoti predlagatelja, da na sodišču sproži postopek ugotavljanja nesorazmernosti posega izrečenega ukrepa v predlagateljev dom, je pritožbeno sodišče prepričano, da je dolžan predlagatelj v skladu z določbo prvega odstavka 105. člena GZ-1 v sodnem postopku izkazati, da je objekt, v katerem prebiva njegov dom ali dom osebe, ki tam prebiva (in ne, da je to bil v času izdaje inšpekcijske odločbe). Navedeno stališče izhaja tudi iz obrazložitve Ustavnega sodišča RS v odločbi U-I-64/14 z dne 12. 10. 2017 v 18. točki, v kateri je med drugim navedeno, cit. "Sodišče mora pri presoji, ali odstranitev objekta v konkretnem primeru pomeni nesorazmeren poseg v pravico do spoštovanja doma, upoštevati: ali je konkretni objekt posameznikov dom; ali je bivanje v objektu nezakonito in ali se je posameznik nezakonitosti zavedal; kakšna je narava nezakonitosti in kolikšna je stopnja nezakonitosti; kakšna je pravna narava javnega interesa, ki je varovan z rušitvijo objekta. Upoštevati mora tudi trajanje bivanja in stopnjo povezanosti z zadevnim prostorom. Pristojni organi in sodišče morajo presoditi tveganje, da posamezniki po odstranitvi objekta postanejo brezdomci, in možnost, da posamezniki nadomestno nastanitev pridobijo s pomočjo države." Sodišče mora zato ugotoviti, ali je objekt, v katerem prebiva predlagatelj, bil njegov dom (ali dom osebe, ki tam prebiva) v času vložitve predloga za odlog izvršbe. Sodišče prve stopnje je utemeljeno zaključilo, da je predlagatelj zadostil tudi zadnjemu pogoju iz prvega odstavka 105. člena GZ-1, s tem ko je s potrdili o stalnem prebivališču z dne 30. 4. 2019 in 4. 3. 2020 ter z lastno izpovedbo izkazal, da predstavlja predmetna gradnja na naslovu ... njegov (edini) dom in dom njegove družine. Sodišče je predlagatelju utemeljeno verjelo, da biva v predmetni hiši od septembra 2020 dalje in pravilno pojasnilo, da natančen datum začetka bivanja niti ni odločilen, saj prvi odstavek 105. člena GZ-1 ne predpisuje minimalnega časovnega obdobja bivanja v dotični nepremičnini. Ne drži pritožbena navedba, da je sodišče nekritično sledilo predlagatelju, da v hiši prebiva od leta 2020, saj je predlagatelju na podlagi potrdil o stalnem prebivališču (priloga A4) in njegove izpovedbe verjelo, da v hiši bivajo od septembra 2020. Očitek, da sodišče ni ustrezno dokazno ocenilo te listine, pri čemer nasprotna udeleženka ne konkretizira, katere listine, in nadaljnji očitek o zmotni celostni dokazni oceni vseh izvedenih dokazov, bi predstavljal lahko uveljavitev relativne bistvene kršitve določb pravdnega postopka, ki pa je nasprotna udeleženka ne uveljavlja pravilno, saj ne pojasni, kako bi kršitev lahko vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa, in zato ta kršitev ni podana (prvi odstavek 339. člena ZPP). Zaključek, da je predlagatelj izkazal, da je predmetni objekt njegov edini dom in hkrati edini dom njegove partnerke in otrok, je pravilen tudi glede na pritožbeno neizpodbijane ugotovitve, da je cela družina vpeta v lokalno okolje, da se družijo s sosedi in imajo skupne piknike, da otroka obiskujeta najbližji vrtec v ... Sodišče je tako pravilno uporabilo obstoječo evropsko in domačo sodno prakso za zapolnitev pojma dom v tem primeru, saj je pravilno upoštevalo okoliščine, ki jih je potrebno upoštevati.

9.Po obrazloženem se pritožbeno sodišče ne strinja z nasprotno udeleženko, da pravnega varstva po 104. členu GZ-1 ni moč zagotoviti predlagatelju, ki je stanovanjsko hišo zgradil po zaključenem inšpekcijskem postopku in se vanjo vselil šele leta 2021, to je več kot dve leti po izdani inšpekcijski odločbi z dne 14. 5. 2018 in s katero je bila zahtevana ustavitev gradnje, odstranitev objekta in vzpostavitev prejšnjega stanja. Nasprotna udeleženka zmotno meni, da bi šlo za zlorabo prava, če bi se predlagatelju omogočilo pravno varstvo, kot ga zasleduje. Bistveno je varstvo pred posegom v pravico do spoštovanja doma. Trajanje bivanja v objektu je le ena od okoliščin, ki jih sodišče upošteva pri ugotavljanju, ali je objekt predlagateljev dom, ne pa pogoj za dopustitev sodne presoje po 105. členu GZ-1. Neutemeljena je zato pritožbena graja, da se ob izpostavljenih okoliščinah, ki jih sodišče ni (pravilno) upoštevalo, tako dejanska in materialnopravna presoja sodišča pokaže za napačno.

10.Če sodišče dopusti presojo iz prvega odstavka 105. člena GZ-1, pretehta osebne okoliščine predlagatelja ali osebe iz 4. alineje prvega odstavka 105. člena in cilje, pomembnost in nujnost zaščite javnega interesa ter na tej podlagi odloči, ali izvršitev inšpekcijskega ukrepa predstavlja nesorazmeren poseg v predlagateljev dom (prvi stavek drugega odstavka 105. člena GZ-1). Tretji odstavek 105. člena GZ-1 pa določa, da se pri presoji osebnih okoliščin zlasti upošteva:- ali je bivanje v objektu ali njegovem delu nezakonito in se je predlagatelj zavedal nezakonitosti, - ali si je predlagatelj prizadeval pridobiti ustrezna dovoljenja za odpravo nelegalnosti objekta, - ali je predlagatelj oziroma njegov ožji družinski član v skladu z določbami zakona, ki ureja stanovanjska razmerja, imetnik stvarne ali obligacijske pravice, ki mu omogoča nastanitev v drugem primernem stanovanju, - ali je predlagatelju bila ponujena preselitev v drugo primerno stanovanje in ali je predlagatelj predstavnik deprivilegirane in ranljive družbene skupine. Zaščita javnega interesa je, kot je določeno v četrtem odstavku tega člena, upravičena, če država zasleduje legitimne cilje, kot so na primer: varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin drugih oseb, varstvo zdravja in življenja ljudi, varnost države, varstvo okolja in ohranjanje narave, varstvo voda, varstvo kulturne dediščine, varstvo kulturne krajine in kakovostnega grajenega okolja. Kot je pravilno navedlo sodišče prve stopnje, so predpostavke navedene primeroma in ne taksativno, na kar kažeta besedi "zlasti" in "na primer".

- glede presoje osebnih okoliščin

11.Pritožbeno niso izpodbijane ugotovitve sodišča prve stopnje, da je predlagatelj pričel z gradnjo na podlagi gradbenega dovoljenja št. 351-719/2016-10 z dne 17. 3. 2017 za gradnjo enostanovanjske hiše in opornega zidu na parc. št. 389/11 in 391/5 k. o. ...; da je bilo gradbeno dovoljenje 18. 4. 2017 spremenjeno (po ugotovitvi, da bi bila takšna hiša prenizka glede na geološko tehnične razmere), v obnovljenem postopku pa odpravljeno in zahtevek za spremembo gradbenega dovoljenja zavrnjen; da je bilo predlagatelju novo gradbeno dovoljenje nato izdano 24. 7. 2019; da je Upravna enota Celje glede na razveljavitev gradbenega dovoljenja z dne 24. 7. 2019 v ponovljenem postopku z odločbo z dne 20. 8. 2021 izdala dovoljenje za legalizacijo nelegalno zgrajene enostanovanjske hiše, ta odločba pa je bila nato na pritožbo stranske udeleženke B. B. z odločbo z dne 20. 6. 2022 odpravljena (razen v točki IV izreka, v kateri je bil zavrnjen zahtevek predlagatelja za izdajo gradbenega dovoljenja za legalizacijo nelegalno zgrajenega opornega zidu na parc. št. 391/5 k.o. ...) in predlagateljev zahtevek za legalizacijo enostanovanjske hiše, zgrajene na zemljišču k. o. ..., parc. št. 389/11 in 391/5 zavrnjen; da teče pred Upravnim sodiščem postopek za legalizacijo objekta oziroma pridobitev novega gradbenega dovoljenja (IV U 104/2022), ki še ni končan.

12.Sodišče prve stopnje je pravilno ocenilo, da je predlagatelj, potem ko je 18. 4. 2017 pridobil spremembo prvotnega gradbenega dovoljenja, v dobri veri gradil predmetno hišo do III. gradbene faze, ko je bila ta odločba, ki je modificirala prvotno gradbeno dovoljenje, razveljavljena. Kakor tudi, da je nato nemudoma pričel pridobivati novo gradbeno dovoljenje, saj ga je 24. 7. 2019 tudi pridobil. Pritrditi je, da sodišče prve stopnje ni imelo razlogov, da ne bi verjelo predlagatelju, da si je prizadeval pridobiti ustrezno gradbeno dovoljenje, saj njegova prizadevanja izhajajo iz vseh upravnih odločb, pridobil pa je tudi mnenje Občine ... z dne 10. 11. 2020 ter dodatna pojasnila občinske urbanistke Občine ... A. A. z dne 21. 7. 2022. Utemeljeno je prepričanje sodišča, da si je predlagatelj tako prizadeval objekt legalizirati in si to glede na še vedno trajajoči upravni postopek še vedno prizadeva, zato je pravilen zaključek sodišča, da je izpolnjena okoliščina iz 2. alineje tretjega odstavka 105. člena GZ-1.

13.Pritožbene navedbe, da je UE Celje predlagatelju izdala sklep št. 351-182/2017-8(13105) z dne 11. 7. 2017, s katerim je bila zadržana izvršitev odločbe št. 351-182/2017-2(13105) z dne 18. 4. 2017, s katero je bila dovoljena sprememba gradbenega dovoljenja, so nedopustna pritožbena novota. Nasprotna udeleženka to dejstvo navaja prvič šele v pritožbi in prvič šele v pritožbi predloži zapisnik Inšpektorata za okolje in prostor z dne 17. 5. 2017 ter sklep UE Celje z dne 11. 7. 2017, pri tem pa ne izkaže zakonsko zahtevanih pogojev (prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 in 34. člen ZNP-1), zato ni utemeljen očitek, da je sodišče to spregledalo, kakor tudi ne nadaljnja navedba, da tako ne vzdrži predlagateljevo zatrjevanje, da se ni zavedal nezakonitosti gradnje in da je gradil v dobri veri, na podlagi takrat veljavnega, pravnomočnega gradbenega dovoljenja, saj je bila že julija 2017 zadržana izvršitev gradbenega dovoljenja.

14.Sodišče prve stopnje je glede okoliščine, ali je bivanje v objektu nezakonito in se je predlagatelj zavedal nezakonitosti, pravilno zaključilo, da predlagatelj ne zaseda hiše, ki predstavlja njegov dom, nezakonito, saj je lastnik te nepremičnine, na kateri ima prijavljeno stalno bivališče. Pri tem je predlagatelju glede na pridobljeno gradbeno dovoljenje upravičeno verjelo, da je začel graditi hišo v dobri veri in da je glede na višjo koto kleti tudi pridobil spremembo gradbenega dovoljenja, ki mu je to dovoljevala, v nadaljevanju pa je po vsaki odpravi gradbenega dovoljenja pristopil k nadaljnjim postopkom in si prizadeval pridobiti vsa potrebna dovoljenja, skladna gradnji, in dovoljenje za legalizacijo nelegalno zgrajene enostanovanjske hiše. Sodišče prve stopnje se je pri odločitvi pravilno oprlo tudi na stališče Ustavnega sodišča v odločbi št. I-I-64/14-20 z dne 12. 10. 2017, ki upoštevaje stališče ESČP ščiti pravico do spoštovanja doma v okviru 8. člena EKČP, ki je primarno namenjena varovanju posameznika pred posegi države v njegov zaščiteni življenjski prostor, to je dom, da je dom lahko tudi prostor ali objekt, ki ga posameznik nezakonito zaseda ali je nezakonito postavljen oziroma zgrajen.

15.Sodišče prve stopnje je pravilno v zvezi s stališčem nasprotne udeleženke, da predlagatelju izdana inšpekcijska odločba št. 06122-1832/2017 z dne 14. 5. 2018, ki mu je nalagala takojšnjo ustavitev gradnje in odstranitev stanovanjskega objekta, kar je bilo vpisano tudi v zemljiški knjigi, potrjuje, da je predlagateljevo bivanje v predmetnem objektu nezakonito in da se je predlagatelj nedvomno zavedal nezakonitosti, pa je kljub temu nadaljeval z gradnjo, objekt dokončal, zaprosil za izdajo hišne številke in se v objekt z družino tudi vselil, pojasnilo, da nasprotna udeleženka neutemeljeno enači nezakonitost gradnje z nezakonitim bivanjem, saj sta to, kot je navedlo sklicujoč se na ustavno odločbo, dva ločena pojma - nezakonito zasedanje nekega objekta (oziroma nezakonito bivanje) in nezakonita postavitev oziroma gradnja objekta. Ponovilo je, da predlagatelj objekta ne zaseda nezakonito, saj je lastnik le tega in ima na naslovu objekta prijavljeno stalno bivališče, objekt pa je zgrajen v nasprotju s trenutno veljavnim, to je prvotnim gradbenim dovoljenjem z dne 17. 3. 2017, kar za predlagatelja ni sporno in si je zato ves čas prizadeval in si še vedno prizadeva pridobiti objektu ustrezno gradbeno dovoljenje. Sodišče prve stopnje je tako pravilno (glede na v prvi alineji tretjega odstavka 105. člena GZ-1 navedeno okoliščino) zaključilo, da predlagateljevo bivanje v dotičnem objektu ni nezakonito, pač pa je nezakonita (le) gradnja tega objekta, pri čemer si predlagatelj še vedno prizadeva za pridobitev ustreznega gradbenega dovoljenja oziroma za legalizacijo dotičnega objekta.

16.Nasprotna udeleženka v pritožbi navaja, da ne more slediti zaključku sodišča, da predlagateljevo bivanje v objektu ni nezakonito, pač pa je nezakonita (le) gradnja tega objekta, ker je bila z inšpekcijsko odločbo prepovedana uporaba objekta, prepoved je bila tudi vpisana v zemljiško knjigo, inšpekcijska odločba je pravnomočna in izvršljiva - torej je uporaba objekta, posledično tudi bivanje v objektu, nezakonito. Ob tem ko nasprotna udeleženka ne izpodbija ugotovitve, da ima predlagatelj na naslovu ... prijavljeno stalno prebivališče in da je lastnik nepremičnine, in ko nasprotna udeleženka ni zatrjevala drugih okoliščin, razen, da je bila predlagatelju z inšpekcijsko odločbo prepovedana uporaba objekta, zaradi katerih bi bilo predlagateljevo bivanje v objektu nezakonito, je po oceni pritožbenega sodišča sodišče prve stopnje pravilno štelo, da okoliščina, da ima predlagatelj na navedenem naslovu prijavljeno stalno prebivališče, kaže na zakonitost njegovega bivanja v predmetnem objektu. Predlagatelj je namreč moral po predpisanem postopku (zakonito) pridobiti hišno številko in nato po predpisanem postopku (zakonito) še pridobiti potrdilo o stalnem prebivališču na navedenem naslovu, nasprotna udeleženka pa niti ni trdila, da je bilo navedeno pridobljeno nezakonito oziroma brez pravne podlage. Zato kljub dejstvu, da je bila z inšpekcijsko odločbo med drugim prepovedana uporaba objekta, bivanje predlagatelja v objektu ni nezakonito. Po obrazloženem ne drži, da se zaključki sodišča pokažejo za materialnopravno nepravilne ob nepravilni dokazni oceni predloženih listin. Sicer pa je potrebno izpostaviti, da je okoliščina nezakonitega bivanja v objektu in zavedanje te nezakonitosti zgolj ena od osebnih okoliščin, ki jih sodišče upošteva; za odločitev pa je važna celovita presoja vseh ugotovljenih okoliščin.

17.Pritožbeno niso izpodbijane ugotovitve in zaključki v 10. in 11. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa, in sicer da predlagatelj oziroma njegov ožji družinski član v skladu z določbami zakona, ki ureja stanovanjska razmerja, ni imetnik stvarne ali obligacijske pravice, ki bi mu omogočala nastanitev v drugem primernem stanovanju, kot tudi, da predlagatelju ni bila ponujena preselitev v drugo primerno stanovanje; da predlagatelj ni predstavnik deprivilegirane in ranljive družbene skupine; da je predlagatelj sladkorni bolnik tipa 1 in da situacija, v kateri je, ne vpliva dobro na njegovo zdravje; da poleg predlagatelja živijo v predmetni hiši še njegova partnerka in njuna skupna mladoletna otroka, ki pa sta pripadnika ranljive družbene skupine, saj sta stara komaj dve in štiri leta in bi v primeru izvršitve inšpekcijskega ukrepa rušitve hiše ostala brez doma.

18.Nasprotna udeleženka nadalje v pritožbi navaja, da je sodišče kot nesporno ugotovilo, da je predlagateljev objekt neskladen z aktualnim gradbenim dovoljenjem le v delu, ki se nanaša na višino tega objekta, in sicer je previsok (za približno 2,4 m), kot izhaja iz tč. 12 obrazložitve izpodbijanega sklepa. Ne drži pritožbena navedba, da je s tem sodišče preseglo svoje pristojnosti, ker je oziroma je bil v skladu s 26. členom ZGO-1 o nelegalnosti/neskladnosti objekta pristojen odločati gradbeni inšpektor, ki je izdal inšpekcijsko odločbo, s katero je ugotovil, da je predmetni objekt nelegalen in ne neskladen, kar je potrdilo tudi ministrstvo z odločbo št. 0612-236/2017-4 z dne 4. 9. 2018, saj sodišče prve stopnje ni sprejelo odločitve o navedenem dejstvu, pač pa je gornjo ugotovitev, temelječo na navedbah obeh udeležencev, podalo zgolj v zvezi z opisom, da je bilo s tem (z izgradnjo objekta, ki meri v višino za približno 2,4 m preveč) poseženo v pravico predlagateljeve sosede, to je lastnice sosednjega objekta, ki stoji nad predlagateljevim objektom, do nemotenega pogleda na ....

- glede zaščite javnega interesa in interesov drugih

19.Nekonkretizirana je pritožbena navedba, da iz določbe četrtega odstavka 2. člena GZ-1 izhaja javni interes na področju graditve objektov, kar pa v navedenem primeru ni izpolnjeno in tega sodišče sploh ni upoštevalo. Zato je pritožbeno sodišče ne more presoditi. Nerazumljiva je nadalje pritožbena navedba, da cit. "Tako tudi ne moremo trditi, da objekt, ki je sedaj (po izreku ukrepa, katerega sorazmernost presoja sodišče v obravnavanem primeru) dokončan, in zanj ni bilo izdano gradbeno dovoljenje, izpolnjuje vse pogoje bistvenih zahtev (25. in nadaljnji
0dleni GZ-1)", saj v zvezi z njo nasprotna udeleženka ne pojasni, kateri pritožbeni razlog uveljavlja. Zato tudi te navedbe ni mo
0d preizkusiti. Lasten zaključek, ki ga izvedeni dokazi ne potrjujejo, pa predstavlja prito
7ebna navedba, da vse navedeno ka
7ee na to, da je bila presoja javnega interesa s strani sodi
61
0da prezrta.

20.Sodi
61
0de prve stopnje je pravilno v izpodbijanem sklepu ugotovljene osebne okoli
61
0dine predlagatelja (in njegove dru
7eine) v skladu s
0detrtim odstavkom 105.
0dlena GZ-1 tehtalo z javnim interesom in drugimi pravicami. Kot izhaja iz obrazlo
7ebitve izpodbijanega sklepa, je predlagatelj v zvezi s tem izpostavil le pravico sosede B. B. do pogleda na .... Tudi nasprotna udele
7enka, kot zastopnica javnega interesa, je navajala podobno, da je predmetni objekt nelegalen, ker je v neskladju s prostorskim aktom, ki s pogoji gradnje
61
0diti med drugim tudi pravico do razgleda soseda vi
61je le
7ee
0dega objekta ter pri tem opozorila, da morajo biti objekti skladni s prostorskimi izvedbenimi akti in predpisi o urejanju prostora, izpolnjevati morajo bistvene in druge zahteve ter biti evidentirani, gradnjo pa je treba izvajati skladno z gradbenim dovoljenjem, kar pa v predmetnem primeru ni izpolnjeno. Novi objekti morajo po navedbah nasprotne udele
7enke zagotavljati nemoteno bivanje obstoje
0dih in novih stanovalcev, tudi kar se ti
0de pogleda na ..., saj le to pomembno zvi
61uje kvaliteto bivanja. Predmetni nedovoljeni objekt pa je postavljen na 2,4 m vi
61ji koti kleti, kar predstavlja poseg v pravice drugih, lastnikov (lastnice) sosednjega objekta, ki stoji nad predmetno nedovoljeno gradnjo.

21.Kot
7ee navedeno, je sodi
61
0de prve stopnje ugotovilo, da je pose
7eeno v pravico predlagateljeve sosede, to je lastnice sosednjega objekta, ki stoji nad predlagateljevim objektom, do nemotenega pogleda na .... Upo
61tevaje
0detrti odstavek 105.
0dlena GZ-1 je tako predlagateljeve osebne okoli
61
0dine, kot so ugotovljene zgoraj, presojalo oziroma tehtalo s pravico lastnice sosednje nepremi
0dnine B. B. do njenega nemotenega pogleda na ..., varovanega z OPN Ob
0dine ...

22.Prito
7ebno ni izpodbijana ugotovitev sodi
61
0da prve stopnje, da predlagatelj s svojo neskladno gradnjo ne posega tudi v na primer zdravje in
7eivljenje ljudi, varnost dr
7eave, varstvo okolja in ohranjanje narave, varstvo voda, varstvo kulturne dedi
61
0dine, varstvo kulturne krajine in kakovostnega grajenega okolja.

23.Sodi
61
0de prve stopnje je v 12. to
0dki obrazlo
7ebitve pravilno navedlo, da so predmet varstva pravice do spo
61tovanja doma dru
7ebne in
0dustvene vezi posameznika do prostora (objekta), ki ga
61teje za svoj dom. Pravica do spo
61tovanja doma posamezniku v in
61pekcijskem postopku zaradi nelegalne gradnje zagotavlja, da objekt, v katerem domuje, ne bo odstranjen, dokler obstajajo okoli
61
0dine, zaradi katerih bi bil poseg v pravico do spo
61tovanja doma nesorazmeren. Pri postopku odstranitve nelegalne gradnje ne gre le za poseg v zasebnost, temve
0d za izgubo fizi
0dnega prostora, ki je posameznikov dom. Glede na v izpodbijanem sklepu obrazlo
7eno, ko je predlagatelj izkazal, da je predmetni objekt na naslovu ... njegov edini dom in hkrati edini dom njegove partnerke in njunih skupnih dveh mladoletnih otrok, da predmetni objekt ni nevaren, da si je predlagatelj ves
0das prizadeval in si
61e vedno prizadeva za pridobitev ustreznega gradbenega dovoljenja, da mu je bilo gradbeno dovoljenje in dovoljenje za legalizacijo ve
0dkrat izdano in nato razveljavljeno, da je v zvezi s tem
61e vedno v teku upravni postopek pred upravnim sodi
61
0dem, da je predlagatelj lastnik predmetne nepremi
0dnine in ima v le tej prijavljeno stalno bivali
61
0de, katerega imajo na tem naslovu prijavljenega tudi njegova partnerka in njuna dva skupna mladoletna otroka, da predlagatelj oziroma njegov o
7ej dru
7einski
0dlan ni imetnik stvarne ali obligacijske pravice, ki bi mu omogo
0dala nastanitev v drugem primernem stanovanju, da mu ni bila ponujena preselitev v drugo primerno stanovanje, da je sladkorni bolnik, da sta otroka, ki prebivata v predmetni gradnji, mladoletna, da je cela dru
7eina vpeta v lokalno okolje, se dru
7eijo s sosedi in imajo skupne piknike, otroka pa obiskujeta najbli
7ei vrtec v Vojniku, pri
0demer bi z ru
61itvijo objekta ostali brez edinega doma, je sodi
61
0de prve stopnje pravilno ugotovilo oziroma zaklju
0dilo, da bi se z varovanjem sosedine pravice do nemotenega pogleda na ..., tako da bi se predlagateljeva hi
61a na naslovu ... odstranila, nesorazmerno poseglo v predlagateljevo pravico do doma in v pravico predlagateljevih dru
7einskih
0dlanov, to je partnerke in njunih dveh mladoletnih otrok, do njihovega doma, ki ga predstavlja hi
61a na naslovu ....

24.Prito
7ebno sodi
61
0de se strinja s sodi
61
0dem prve stopnje, da nasprotna udele
7enka sicer povsem na mestu izpostavlja, da je potrebno spo
61tovati veljavne predpise in pravnomo
0dne odlo
0dbe dr
7eavnih organov, ki
7ee same po sebi izkazujejo javni interes, razumljiv je tudi izra
7een strah, da bi lahko v nasprotnem primeru lastniki zemlji
61
0d gradili poljubne objekte, kjerkoli bi
7eleli in ne oziraje se na vsebino izdanih gradbenih dovoljenj, kar pa ne more biti sprejemljivo prav zaradi varnosti objektov, spo
61tovanja na
0dela enakih mo
7nosti, varstva okolja in ohranjanja narave, varstva kakovostnega grajenega okolja ter varstva pravic drugih oseb, ki so ravnali v skladu s predpisi, in da je v javnem interesu, da dr
7ava skrbi za na
0drtovanje gradenj in njihovo ume
61
0danje v prostor ter da se enaki pogoji zagotavljajo vsem enako. Utemeljeno pa sodi
61
0de prve stopnje ugotavlja, da pa nasprotna udele
7enka pri tem ne upo
61teva v okviru (prav tako) veljavne pravne ureditve dolo
0dila 105.
0dlena GZ-1, 8.
0dlena EK
0cP,
7ee citirane ustavne odlo
0dbe ter sodne prakse ES
0cP, ki pa dopu1
0da oziroma dolo
0da sodno presojo (ne)sorazmernosti posega in
61pekcijskega ukrepa v dom, vsled katere je potrebno tehtati na eni strani predlagateljeve konkretne osebne okoli
61
0dine in kolizijo njegove pravice do doma z drugimi pravicami ter oceniti, ali se z varovanjem javnega interesa nesorazmerno pose
7ee v predlagateljevo pravico do doma. Sodi
61
0de prve stopnje je to tehtanje opravilo in zaklju
0dek sprejelo po celoviti presoji ugotovljenih okoli
61
0din.

25.Sodi
61
0de prve stopnje je povsem utemeljeno ovrglo navedbe nasprotne udele
7enke, da predlagatelj
7e tekom in
61pekcijskega postopka posku1al legalizirati nezakonito zgrajen objekt, pa pri tem ni bil uspe
61en zaradi neizpolnjevanja pogojev za pridobitev gradbenega dovoljenja za objekt v zgrajeni fazi, kar nadalje po njenem pomeni, da tudi v bodo
0de legalizacija objekta ne bo mogo
0da. Kot je obrazlo
7eilo, zlasti ob upo
61tevanju tudi za nasprotno udele
7enko nesporno ugotovljene okoli
61
0dine, da je pred upravnim sodi
61
0dem
61e vedno v teku postopek zaradi pridobitve gradbenega dovoljenja-legalizacije, te navedbe niso utemeljene in ne morejo omajati odlo
0dbe sodi
61
0da, da bi se z varovanjem sosedine pravice do nemotenega pogleda na ..., tako da bi se predlagateljeva hi
61a na naslovu... odstranila, nesorazmerno poseglo v predlagateljevo pravico do doma in v pravico predlagateljevih dru
7einskih
0dlanov do njihovega edinega doma, ki ga predstavlja hi
61a na naslovu ... Zato ni mo
7e pritrditi nasprotni udele
7enki, da je sodi
61
0de s
61
0ditenjem kasneje, torej po izreku ukrepa, katerega sorazmernost presoja v obravnavanem primeru, pridobljene pravice do doma v nezakonitem objektu, povsem izni
0dilo
7ee pridobljeno pravico sosede do nemotenega pogleda na ..., ki ji jo daje Ob
0dinski prostorski na
0drt Ob
0dine ...

26.Ob obrazlo
7enem je sodi
61
0de prve stopnje v skladu z drugim odstavkom 105.
0dlena GZ-1 zaklju
0dilo, da izvr
61itev in
61pekcijskega ukrepa iz odlo
0dbe 1t. 06122-1832/2017 z dne 14. 5. 2018 Republike Slovenije, Ministrstva za okolje in prostor, In1pektorata RS za okolje in prostor, Obmo
0dne enote Celje, predstavlja nesorazmeren poseg v predlagateljev dom.

27.Ker niso podani niti uveljavljeni prito
7ebni razlogi niti tisti, na katere pazi po uradni dol
7enosti (drugi odstavek 350.
0dlena ZPP v zvezi z 42.
0dlenom ZNP-1), je prito
7ebno sodi
61
0de neutemeljeno prito
7ebo zavrnilo in potrdilo sklep sodi
61
0da prve stopnje (2. to
0dka 365.
0dlena v zvezi s 353.
0dlenom ZPP in v zvezi z 42.
0dlenom ZNP-1).

28.Prito
7ebno sodi
61
0de je glede na dolo
0dbo prvega odstavka 165.
0dlena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 40.
0dlena ZNP-1, po katerem vsak udele
7evec krije svoje stro
61ke, razen
0de zakon dolo
0da druga
0de, odlo
0dilo, da predlagatelj sam krije svoje stro
61ke prito
7ebnega postopka.

-------------------------------

1Prvi odstavek 104. člena GZ-1 glasi: Če v objektu, za katerega je bil izrečen inšpekcijski ukrep odstranitve ali prepovedi uporabe objekta, prebiva inšpekcijski zavezanec ali posameznik (v nadaljevanju: predlagatelj) in zanj objekt predstavlja dom, lahko predlagatelj v postopku izvršbe do izvršitve inšpekcijske odločbe vloži predlog za odlog izvršbe zaradi nesorazmernosti posega inšpekcijskega ukrepa v dom.

2Kot npr. da je bivanje dejansko - da je objekt vseljen, funkcionira, da je predlagatelj družbeno vključen in povezan z okolico, npr. da so otroci v bližini v vrtcu ali šoli, da obiskuje bližnje trgovine za vsakodnevno oskrbo, da ima vzpostavljene medsosedske odnose, družabno in društveno udejstvovanje.

3Skladno s četrtim odstavkom 2. člena GZ-1 morajo biti objekti skladni s prostorskimi izvedbenimi akti in predpisi o urejanju prostora, izpolnjevati morajo bistvene in druge zahteve ter biti evidentirani; gradnjo pa je treba izvajati skladno z gradbenim dovoljenjem.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Gradbeni zakon (2021) - GZ-1 - člen 105

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.