Jedro

Upnik ob vložitvi predloga za nadaljevanje izvršbe z novim sredstvom oz. predmetom ni dolžan izkazati, da z že dovoljenimi sredstvi oz. predmeti izvršbe ne bo mogel biti poplačan.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep v izpodbijani 2. točki izreka potrdi.

II. Upnik sam krije svoje stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugodilo ugovoru dolžnice zoper sklep z dne 18. 10. 2011 in izvršbo na nepremičnino ID znak 000 ustavilo (1. točka izreka), ugovor dolžnice zoper sklep z dne 24. 10. 2012 pa je zavrnilo (2. točka izreka).

2. Zoper odločitev v 2. točki izreka sklepa je druga dolžnica (v nadaljevanju: dolžnica) vložila pravočasno pritožbo zaradi bistvenih kršitev določb postopka. Poudarja, da je za vsako sodno intervencijo potreben pravni interes. Ker upnik nima pravovarstvenega interesa za predlaganje novega sredstva izvršbe, sodišče pa je v sklepu prezrlo pravilo iz določbe prvega odstavka 274. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ), je to bistveno vplivalo na zakonitost in pravilnost izpodbijanega dela sklepa. Upnik svojega pravnega položaja z novim izvršilnim sredstvom ne more več izboljšati, saj je med strankama nesporno (neprerekano) dejstvo, da ima upnik svojo celotno terjatev zavarovano z vpisano zastavno pravico na poslovnih deležih dolžnikov v družbi L. d.o.o. (v višini 50% vseh poslovnih deležev, ki dosega višino več kot 10.000.000 EUR). V kolikor meni, da dolžnik svoje obveznosti ne bo izpolnil, naj upnik oceni vrednost teh poslovnih deležev ter jih skladno s pravili ZIZ proda in se na ta način poplača. V nasprotju z ustavnim načelom sorazmernosti je, da sodišče dovoljuje nova in nova izvršilna sredstva v korist upnikove terjatve, kljub temu, da je med strankama nesporno, da že dovoljena izvršilna sredstva v celoti zavarujejo upnikovo terjatev. Upnik niti v odgovoru na ugovor ne zatrjuje, da vrednost že dovoljenih sredstev ne pokriva celotne terjatve oz. da bi bila že dovoljena sredstva neprodajljiva ipd., nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom pa ne more biti samo sebi namen. Poleg tega je zgrešeno stališče, da je upnik omejen zgolj s pravilom iz določbe 30. člena ZIZ. Višjemu sodišču predlaga, naj izpodbijani del sklepa spremeni tako, da upnikov predlog zavrže. 3. Upnik v odgovoru na pritožbo višjemu sodišču predlaga, naj pritožbo v celoti zavrne kot neutemeljeno in dolžnici naloži plačilo vseh njegovih stroškov v zvezi z odgovorom na pritožbo z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Višje sodišče je sklep v izpodbijanem delu preizkusilo v mejah pritožbenih razlogov, po uradni dolžnosti pa glede nekaterih absolutnih bistvenih kršitev določb postopka in glede pravilne uporabe materialnega prava (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi z določbo 15. člena ZIZ).

6. Izpodbijana odločitev o zavrnitvi dolžničinega ugovora zoper sklep z dne 24. 10. 2012, s katerim je bilo dovoljeno nadaljevanje izvršbe na nov predmet izvršbe (polovico dolžničine nepremičnine z ID znakom 001), je pravilna. Sodišče prve stopnje je navedlo pravilne razloge za sprejem izpodbijane odločitve in odgovorilo na vse dolžničine ugovorne navedbe, poleg tega pa je na koncu obrazložitve dolžnici tudi pojasnilo, da njenega ugovora ni pošiljalo v odgovor upniku, kar izhaja tudi iz podatkov spisa. Pritožbene navedbe o tem, da naj bi bilo med strankama nesporno, da že dovoljena izvršilna sredstva v celoti zavarujejo upnikovo terjatev, tako ne držijo.

7. Dejstvo, da je bila za poplačilo upnikove terjatve že dovoljena izvršba s prodajo poslovnega deleža dolžnice in tretjega dolžnika v družbi L. d.o.o., tudi po oceni višjega sodišča ne preprečuje izvršbe na dolžničino nepremičnino. Sodišče ob odločanju o utemeljenosti upnikovega predloga za nadaljevanje izvršbe z novim sredstvom ali predmetom izvršbe ni zadolženo za presojo, ali že dovoljena sredstva oz. predmeti izvršbe zadoščajo za upnikovo popolno poplačilo terjatve (tretji odstavek 34. člena ZIZ), temveč opravi takšno presojo šele po dovolitvi novega sredstva oz. predmeta izvršbe, in sicer le na dolžnikov predlog za omejitev izvršbe oz. spremembo izvršilnega sredstva ali predmeta (drugi in četrti odstavek 34. člena ZIZ, tretji odstavek 84. člena in prvi odstavek 169. člena ZIZ). Namen izvršilnega postopka je namreč zagotoviti izpolnitev dolžnikove obveznosti do upnika, zato ZIZ prvenstveno upošteva upnikov interes, da se zagotovi učinkovitost izvršbe in uresničitev upnikove ustavne pravice do sodnega varstva, medtem ko je pravni položaj dolžnika varovan šele naknadno. Upnik torej ob vložitvi predloga za nadaljevanje izvršbe z novim sredstvom oz. predmetom izvršbe ni dolžan izkazati pravnega interesa za razširitev izvršbe - t.j. da z že dovoljenimi sredstvi oz. predmeti izvršbe ne bo mogel biti poplačan. Pritožbene navedbe glede neobstoja upnikovega pravnega interesa za nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom zato za presojo pravilnosti in zakonitosti izpodbijane odločitve niso pravno pomembne.

8. Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni, višje sodišče pa tudi ni ugotovilo nobenih kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in sklep v izpodbijani 2. točki izreka potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

9. Glede na to, da je odgovor na pritožbo le fakultativna procesna vloga, v konkretnem primeru pa upnik z vložitvijo te vloge ni posebej pripomogel k rešitvi obravnavane pritožbe, je višje sodišče odločilo, da upnik sam krije svoje stroške odgovora na pritožbo (prvi odstavek 165. člena in 155. člen ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ).

10. Višje sodišče pa še pripominja, da dolžničin ugovor z dne 20. 11. 2012 po svoji vsebini predstavlja tudi predlog za omejitev izvršbe po drugem odstavku 34. člena ZIZ, zaradi česar bo moralo sodišče prve stopnje v nadaljevanju postopka odločiti tudi o tem dolžničinem pravnem sredstvu.