Jedro

Država mora pri posegih v človekove pravice izkazati obstoj pogojev, ki tak poseg dovoljujejo.

Pri presoji zakonitosti odreditve hišne preiskave bi moralo sodišče poleg odredbe preiskovalnega sodnika vpogledati tudi zaprosilo policije kot sestavni del odredbe, saj se odredba nanj sklicuje in šele po presoji v zaprosilu navedenih razlogov za izvedbo hišne preiskave bi bilo mogoče presoditi, ali je bila hišna preiskava izvedena zakonito.

Izrek

Zahtevi zagovornika obsojenega E.Š. za varstvo zakonitosti se ugodi in se izpodbijani sodbi Okrožnega sodišča v Ljubljani z dne 10.4.2007 in Višjega sodišča v Ljubljani z dne 29.11.2007 razveljavita ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločitev.

Obrazložitev

A. 1. Okrožno sodišče v Ljubljani je s sodbo z dne 10.4.2007 obsojenega E.Š. spoznalo za krivega storitve kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa z mamili po prvem odstavku 196. člena KZ ter mu izreklo pogojno obsodbo, v kateri mu je določilo kazen eno leto in tri mesece zapora in preizkusno dobo tri leta, odvzelo zaseženo mamilo ter naložilo plačilo stroškov kazenskega postopka in povprečnino v višini 100.000,00 SIT. Višje sodišče v Ljubljani je s sodbo z dne 29.11.2007 pritožbo zagovornika obsojenega E.Š. zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje; obsojencu pa v plačilo naložilo stroške pritožbenega sodišča, med njimi povprečnino, odmerjeno na 1000 eurov.

2. Zoper navedeno pravnomočno sodbo je obsojenčev zagovornik dne 17.3.2008 vložil zahtevo za varstvo zakonitosti zaradi kršitve 8. točke prvega odstavka 371. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP), ker se izpodbijani sodbi opirata na nedovoljene dokaze - zaseg mamila ob hišni preiskavi; kršitve 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, ker izrek sodbe v delu glede namena prodaje nasprotuje razlogom sodbe; kršitve drugega odstavka 371. člena ZKP, ker je bila kršena pravica do obrambe, ker je sodišče zavrnilo dokazni predlog obrambe za zaslišanje kriminalista, ki je podal pobudo za izvedbo hišne preiskave, in je to vplivalo na pravilnost in zakonitost sodbe ter zaradi zmotno ugotovljenega dejanskega stanja. Vrhovnemu sodišču predlaga, da zahtevi za varstvo zakonitosti ugodi in izpodbijani sodbi razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

3. Vrhovni državni tožilec F.M. v odgovoru na zahtevo za varstvo zakonitosti, podanem na podlagi drugega odstavka 423. člena ZKP, ugotavlja, da zahteva za varstvo zakonitosti ni utemeljena. Z odgovorom vrhovnega državnega tožilca sta bila obsojenec dne 10.6.2008 in njegov zagovornik dne 29.5.2008 seznanjena.

B-1.

4. Glede na vsebino zahteve za varstvo zakonitosti Vrhovno sodišče uvodoma poudarja:– da je to izredno pravno sredstvo mogoče vložiti le iz razlogov navedenih v 1. do 3. točki prvega odstavka 420. člena ZKP in sicer: zaradi kršitve kazenskega zakona, zaradi bistvenih kršitev določb kazenskega postopka iz prvega odstavka 371. člena ZKP in zaradi drugih kršitev kazenskega postopka, če so te vplivale na zakonitost sodne odločbe; – da je kot razlog za vložitev zahteve izrecno izključeno uveljavljanje zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (drugi odstavek 424. člena ZKP), torej navajanje pomislekov, da odločilna dejstva – tako materialno kot procesno pravno relevantna dejstva, na katerih neposredno temelji uporaba materialnega ali procesnega zakona, niso bila pravilno ali v celoti ugotovljena; – da se pri odločanju o zahtevi za varstvo zakonitosti sodišče omeji samo na preizkus tistih kršitev zakona, na katere se sklicuje vložnik v zahtevi (prvi odstavek 424. člena ZKP) in katere mora vložnik konkretizirati in jih le ne poimensko navesti; – da je Vrhovno sodišče v zvezi s hišno preiskavo že v svoji odločbi z dne 28.11.2002, opr. št. I Ips 214/97, presodilo, da je stopnja verjetnosti, ki se zahteva kot prag, pod katerim poseg v pravico do nedotakljivosti stanovanja ni dovoljen, utemeljen sum, saj hišna preiskava opravljana pred formalno uvedeno kazensko preiskavo, dejansko ni nič drugega kot kazenska preiskava, zožena na eno preiskovalno dejanje in je njen cilj pridobitev materialnih dokazov, ki so pomembni za kazenski postopek; hišna preiskava opravljana pred kazensko preiskavo, ne pomeni nič manjšega posega v ustavno varovane pravice kot kazenska preiskava oziroma preiskovalna dejanja, opravljana po izdanem sklepu o uvedbi preiskave, ali celo hujši poseg, kadar gre v kazenski preiskavi na primer le za zaslišanje prič, izvedenstvo. – da je Vrhovno sodišče glede odredbe za hišno preiskavo že v svoji odločbi z dne 3.11.2005, opr. št. I Ips 333/2005, presodilo, da morajo razlogi, ki utemeljujejo potrebno stopnjo verjetnosti, da je določeni storilec storil kaznivo dejanje, biti podani v času odreditve hišne preiskave, izkazani pa morajo biti tako, da je ex post mogoče preizkusiti obstoj pogojev za izdajo odredbe ter da razlogov ni mogoče utemeljevati za nazaj z dokazi, pridobljenimi s hišno preiskavo.

B-2.

5. Obsojenčev zagovornik v zahtevi uveljavlja kršitev 8. točke prvega odstavka 371. člena, ker je preiskovalni sodnik odredil hišno preiskavo, ne da bi bili za to podani utemeljeni razlogi za sum, da je obdolženec storil kaznivo dejanje. Odredba o hišni preiskavi je bila izdana v nasprotju s prvim odstavkom 214. člena ZKP in se po videnju obrambe sodba ne bi smela opreti na dokaze, pridobljene ob hišni preiskavi. Tekom postopka in v pritožbi je obramba opozarjala na očitane kršitve in na razloge, ki morajo biti podani pri hišni preiskavi, vendar sodišči prve in druge stopnje na njene navedbe nista odgovorili. Utemeljenosti razlogov, ki so vodili policijo pri podaji predloga za hišno preiskavo z dne 10.5.2004 (zaprosila PU z dne 10.5.2004) ni mogoče preizkusiti, saj se pobuda v spisu ne nahaja, sodišče pa je zavrnilo dokazni predlog obrambe za zaslišanje kriminalista, ki je podal pobudo za izvedbo hišne preiskave. S tem je sodišče prekršilo tudi obsojenčevo pravico do obrambe, to pa je vplivalo na zakonitost in pravilnost sodbe (drugi odstavek 371. člena ZKP).

6. Vrhovno sodišče ugotavlja, da je preiskovalni sodnik z odredbo za izvedbo osebne in hišne preiskave z dne 10.5.2004 na zaprosilo policije odredil, da se pri osumljenemu E.Š. opravi osebna in hišna preiskava stanovanja in drugih prostorov zaradi zasega predmetov ter listin, ki so v zvezi z namenom hišne preiskave. Ti predmeti so prepovedana droga in substance za redčenje oziroma predelavo prepovedanih drog, pripomočki, ki služijo pri preprodaji prepovedanih drog in sicer tehtnica, pripomočki za pakiranje oziroma preprodajo prepovedanih drog, korespondenca, ki bi kazala na izvrševanje kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa z mamili in odkritje še drugih oseb, ki sodelujejo z osumljenimi pri izvrševanju kaznivih dejanj. V obrazložitvi odredbe je navedel, da iz zaprosila Policijske uprave L. z dne 10.5.2004 izhaja, da naj bi bili podani razlogi za sum, da so E.Š. in ostali storili kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa z mamili po prvem odstavku 196. člena KZ, saj naj bi se združili v organizirano skupino - združbo, ki je v obdobju od oktobra leta 2003 pa do sedaj izvrševala navedeno kaznivo dejanje s tem, da so tihotapili prepovedano drogo iz območja Nizozemske v RS in jo prodajali v RS. Osumljeni E.Š. je bil v mrežo preprodajalcev vključen tako, da je bil večkrat v kontaktu z ostalimi preprodajalci mamil, tako z I.K., kot tudi z nekaterimi drugimi. Preiskovalni sodnik je glede na podatke zaprosila za izdajo odredbe o hišni preiskavi ugotovil, da je podana verjetnost, da se ti predmeti nahajajo v stanovanju, kjer osumljeni biva.

7. Po takrat veljavni določbi prvega odstavka 214. člena Zakona o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 116/2003 z dne 27.11.2003; ZKP-UPB1) se je smela opraviti preiskava stanovanja in drugih prostorov obdolženca ali drugih oseb, če je bil podan utemeljen sum, da je določena oseba storila kaznivo dejanje in je bilo verjetno, da bo mogoče pri preiskavi obdolženca prijeti ali da se bodo odkrili sledovi kaznivega dejanja ali predmeti, ki so pomembni za kazenski postopek. V času izdaje odredbe za izvedbo hišne preiskave z dne 10.5.2004 je zakon zahteval dokazni standard utemeljenega suma, ne pa razloge za sum, (da so E.Š. in ostali storili kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa z mamili po prvem odstavku 196. člena KZ), kot je navedel preiskovalni sodnik v odredbi oziroma utemeljene razloge za sum, ki jih v zahtevi kot zahtevan dokazni standard uveljavlja zagovornik obsojenega.

8. Utemeljen sum pomeni visoko stopnjo artikulirane, konkretne in specifične verjetnosti, da je določena oseba storila kaznivo dejanje (odločba Ustavnega sodišča RS št. U-I-18/93 z dne 11.4.1996). Razloge oziroma okoliščine, s katerimi se utemeljuje sum, da je določena oseba storila kaznivo dejanje, je potrebno konkretizirati in določno izraziti v tolikšni meri, da razumnega človeka prepričajo v obstoj suma, po drugi strani pa omogočajo sodno presojo. Takšna sodna presoja ni mogoča, kadar se utemeljen sum vzpostavlja samo na podlagi splošnih, verjetnostnih okoliščin, ki same po sebi ne pomenijo niti ne nakazujejo na obstoj kakršnegakoli kaznivega dejanja. Takšne splošne okoliščine so v obravnavanem primeru tiste, ki se nanašajo na navedbe odredbe za izvedbo osebne in hišne preiskave, da naj bi se E.Š. in ostali združili v organizirano skupino - združbo, ki je v obdobju od oktobra leta 2003 pa do sedaj izvrševala navedeno kaznivo dejanje s tem, da so tihotapili prepovedano drogo iz območja Nizozemske v RS in jo tudi prodajali v RS, osumljeni E.Š. pa je bil v mrežo preprodajalcev vključen tako, da je bil večkrat v kontaktu z ostalimi preprodajalci mamil, tako z I.K., kot tudi z nekaterimi drugimi. Vrhovno sodišče je na podlagi podatkov spisa (odločbe o odvzemu prostosti in pridržanju z dne 16.5.2004, zapisnika o glavni obravnavi z dne 10.4.2007) ugotovilo, da je E.Š. z I.K. sodeloval pri upravljanju gostinskega lokala "P. bar". Glede kontaktov z ostalimi preprodajalci mamil pa je obsojenec na glavni obravnavi z dne 12.3.2007 navedel, so ga policisti ob izvedbi hišne preiskave obtoževali, da je član kriminalne združbe, za katero nikoli ni slišal in zoper njega zaradi članstva v združbi tudi nikoli ni bil uveden kazenski postopek.

9. Iz prvostopenjskega sodbe je razvidno, da je sodišče obstoj kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa z mamili po prvem odstavku 196. člena KZ ugotavljalo na podlagi vsebine zapisnikov o opravljeni hišni preiskavi stanovanja in drugih prostorov in osebnega avtomobila, potrdil o zasegu predmetov, dopisa ZZZS, strokovnega mnenja Centra za forenzične preiskave, njegove dopolnitve in dopisa, kazenske ovadbe Policijske uprave L., Sektorja kriminalistične policije (SKP PU Ljubljana), uradnega zaznamka SKP PU L., izpiska iz kazenske evidence za obdolženca ter na izpovedbah prič. Predlog obrambe, naj se dokazi, zbrani s hišno preiskavo, iz spisa izločijo kot nedovoljeni, je zavrnilo, ker je ugotovilo, da iz odredb preiskovalnega sodnika izhaja, da je na strani osumljenca izkazan utemeljen sum kaznivega dejanje neupravičene proizvodnje in prometa z mamili po prvem odstavku 196. člena KZ. Višje sodišče je sprejelo oceno sodišča prve stopnje, in navedlo, da se je preiskovalni sodnik pri izdaji odredbe oprl na konkretne podatke, ki so nedvomno utemeljevali razloge za sum storitve kaznivega dejanja, da je pravilno ocenil, da jih je mogoče preizkusiti in tako ni dvoma, da je bila odredba za hišno preiskavo izdana zakonito.

10. Vrhovno sodišče ugotavlja, da je preiskovalni sodnik odreditev hišne preiskave oprl na zaprosilo PU z dne 10.5.2004, saj je navedel, da iz zaprosila izhaja, da naj bi bili podani razlogi za sum, da so E.Š. in ostali storili kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa z mamili po prvem odstavku 196. člena KZ. Ker so v zaprosilu navedeni vsi razlogi, ki so vodili policijo pri podaji zaprosila za hišno preiskavo, bi sodišči prve in druge stopnje, ki sta obstoj utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja presojali le na podlagi odredbe za izvedbo hišne preiskave, morali hkrati vpogledati tudi zaprosilo kot sestavni del odredbe, saj se nanj odredba sklicuje. Šele po presoji v zaprosilu policije navedenih razlogov za izvedbo hišne preiskave, je mogoče presoditi, ali je bila hišna preiskava zakonita ali pa je podana kršitev 8. točke prvega odstavka 371. člena, ker se izpodbijani sodbi opirata na nedovoljene dokaze, pridobljene na podlagi nezakonite hišne preiskave. Ker se zaprosilo v spisu ne nahaja, presoja zakonitosti odreditve hišne preiskave v postopku odločanja o zahtevi za varstvo zakonitosti ni mogoča. Pri tem je treba poudariti, da mora pri posegih v človekove pravice država, v tem primeru policija in sodišče (preiskovalni sodnik), izkazati obstoj pogojev, ki tak poseg dovoljujejo. V spisu bi zato moralo biti zaprosilo policije, tako da bi se obramba lahko z njim seznanila in pri tem tudi lahko navedla morebitne ugovore ali pa bi sodišče preverjanje obstoja pogojev za poseg v zasebnost obsojenca moralo zagotoviti na drug način.

11. Vložnik zahteve uveljavlja kršitev drugega odstavka 371. člena ZKP, ker je sodišče prve stopnje dokazni predlog obrambe za zaslišanje kriminalista, ki je podal pobudo za izdajo odredbe, zavrnilo, ker da je že zaslišalo policista K.K. in pričo hišne preiskave L.T. ter na podlagi njunih zaslišanj ocenilo, da je hišna preiskava potekala v skladu z določili ZKP (3. stran sodbe). Višje sodišče je odločitev sodišča prve stopnje potrdilo. Vrhovno sodišče ugotavlja, da zaradi zavrnitve dokaznega predloga obrambe za zaslišanje kriminalista, ki je podal pobudo za izvedbo hišne preiskave, in ker se zaprosilo PU z dne 10.5.2004 za izdajo odredbe za hišno preiskavo v spisu ne nahaja, nanj pa se opira odredba za hišno preiskavo, ter ga sodišči prve in druge stopnje niti nista presojali, ni mogoče preizkusiti utemeljenosti razlogov, ki so vodili policijo pri podaji zaprosila za hišno preiskavo, obramba pa niti ni mogla učinkovito izpodbijati zakonitosti hišne preiskave. Zato Vrhovno sodišče ugotavlja, da sta sodišči s tem, ko sta zavrnili ta dokazni predlog obrambe, prekršili obsojenčevo pravico do obrambe, kar je vplivalo na zakonitost in pravilnost sodbe (drugi odstavek 371. člena ZKP v zvezi s 3. točko prvega odstavka 420. člena ZKP) in je zaradi navedene kršitve postopka izpodbijano pravnomočno sodbo razveljavilo.

12. V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje natančno razčistiti razloge, ki so vodili policijo pri podaji zaprosila za hišno preiskavo in na podlagi katerih je preiskovalni sodnik izdal odredbo o hišni preiskavi. Pribaviti bo moralo zaprosilo Policijske uprave za izvedbo hišne preiskave oziroma zaslišati kriminalista, ki je podal pobudo za izvedbo hišne preiskave. Šele tako bo lahko presodilo, ali je bila hišna preiskava odrejena v skladu z določbo prvega odstavka 214. člena ZKP ali pa je podana kršitev 8. točke prvega odstavka 371. člena, ker se izpodbijani sodbi opirata na nedovoljene dokaze pridobljene na podlagi nezakonite hišne preiskave.

C.

13. Vrhovno sodišče je ugotovilo, da je podana bistvena kršitev postopka po drugem odstavku 371. člena ZKP, na katero se sklicuje zahteva zagovornika obsojenega E.Š. za varstvo zakonitosti. Zato je zahtevi ugodilo in izpodbijano pravnomočno sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo v sodišču prve stopnje v novo odločitev (prvi odstavek 426. člena ZKP). Glede na tako odločitev utemeljenosti ostalih navedb zahteve ni presojalo.