Jedro

Težke socialne razmere niso utemeljen ugovorni razlog.

Izrek

Pritožba dolžnika zoper sklep opr. št. I 511/2002 z dne 24. 10. 2008 se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Pritožbi dolžnika zoper sklep opr. št. I 511/2002 z dne 18. 12. 2007 se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni, tako da spremenjen glasi: „Upnikov zahtevek za povrnitev nadaljnjih izvršilnih stroškov se zavrne.“

Obrazložitev

a) obrazložitev odločitve v tč. 1 izreka Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom z dne 24. 10. 2008 zavrnilo ugovor dolžnika zoper sklep o nadaljevanju izvršbe z rubežem pokojnine, ki jo dolžnik prejema pri ZPIZ-u, z dne 18. 12. 2007, zavrnilo pa je tudi ugovor dolžnika zoper sklep o nadaljevanju izvršbe z rubežem dobroimetja dolžnika na računu dolžnika, odprtem pri PBS, z dne 18. 12. 2007. Dolžnik se je zoper sklep pravočasno pritožil. V pritožbi navaja, da ni imel nikoli nobenih poslovnih stikov z upnikom in da je sodišče hudo zlorabilo določbe materialnega prava in oprlo sklep na ponarejeno listino s ponarejeno vsebino. Izpodbijani sklep ni z ničemer utemeljen. Dolžnik zahteva takojšnje ukrepanje tudi zato, ker ni bilo nobenih podlag za plačilo sodnih taks. Meni, da se brez pogodbe ne more začeti noben pravni in upravni postopek. Dolžnik navaja, da se prej ni dalo ničesar dokazovati, ker so v komunizmu komunistični sodni organi, goljufi, prevaranti in zločinci eno in isto. Dokaz za to so sklepi, ki jih je dolžnik v pritožbi navedel. V nadaljevanju še navaja, da mora biti vsak pravni akt in vsako delovno mesto v vseh sodnih organih in javni upravi utemeljen s 3. členom Ustave.

Upnik na pritožbo ni odgovoril. Pritožba ni utemeljena.

Ob izostanku navedbe dopustnih pritožbenih razlogov (ali se sklep izpodbija zaradi bistvenih kršitev določb postopka, zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ali pa zaradi zmotne uporabe materialnega prava) v pritožbi je sodišče druge stopnje izpodbijani sklep preizkusilo po uradni dolžnosti. To pomeni, da je preverilo, ali je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo, in pri tem pazilo na tiste kršitve določb pravdnega postopka, na katere mora paziti po II. odst. 350. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ).

Sodišče prve stopnje je pravilno zavrnilo oba dolžnikova ugovora kot neutemeljena. Dolžnik je imel možnost ugovarjati zoper sklep, s katerim je bilo dovoljeno nadaljevanje izvršbe, ki je bila dovoljena s sklepom o izvršbi, z novim izvršilnim sredstvom in novimi predmeti izvršbe, vendar z omejitvijo ugovornih razlogov na novo izvršilno sredstvo in predmete izvršbe. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da ugovor dolžnika teh pogojev ni izpolnil, saj dolžnik v ugovoru ni zatrjeval nobenega izmed ugovornih razlogov, ki bi se nanašali na novi izvršilni sredstvi in ki bi obenem preprečevali izvršbo. Pravilno je tudi ocenilo, da so navedbe dolžnika, da sta sodišče in upnik kršila določbe ZPP (339., 340. in 341. člen) in da je sodišče oprlo sodbo na ponarejene listine, dokazno nepodprte. Glede na obrazloženo je utemeljeno zaključilo, da je ugovor dolžnika neobrazložen in ga utemeljeno zavrnilo. Ker je sklep o izvršbi, ki je bil 7. 6. 2002 izdan na podlagi verodostojne listine, postal pravnomočen že 21. 6. 2004, dolžnik s pritožbenimi navedbami, da z upnikom ni imel nobenih poslovnih stikov, ne more uspeti. Takšne navedbe pa tudi ne predstavljajo ugovora po izteku roka.

Ker je sodišče prve stopnje izpodbijani sklep izdalo v skladu z določbo IV. odst. 58. čl. ZIZ in pri tem ni zagrešilo tistih bistvenih kršitev določb postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je bilo potrebno neutemeljeno pritožbo zavrniti in potrditi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. tč. 365. čl. v zvezi s 353. in 366. čl. ZPP ter v zvezi s 15. čl. ZIZ).

b) obrazložitev odločitve v tč. 2 izreka Z izpodbijanim sklepom z dne 18. 12. 2007 je sodišče sklenilo, da mora dolžnik upniku v 8 dneh povrniti 339,55 EUR stroškov izvršilnega postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje tega sklepa dalje do plačila. Iz obrazložitve izhaja, da je upnik pravočasno zahteval povrnitev stroškov v obsegu, ki je razviden iz specificiranega stroškovnika (poročila izvršitelja od 26. 6. 2006 in 9. 12. 2005). Sodišče prve stopnje je ocenilo, da so bili stroški potrebni in jih je zato dolžniku naložilo v povrnitev.

Dolžnik se je zoper sklep pravočasno pritožil. V pritožbi navaja, da z upnikom nikoli ni imel nobenih poslovnih stikov, da nikomur ni dovolil uporabo osebnih podatkov, da sta sodišče in upnik zelo hudo kršila določbe ZPP (čl. 339 od 1-16, čl. 340 in 341). Navaja, da je sodišče oprlo sodbe na ponarejene listine in s ponarejeno vsebino. Zahteva ocenitev, izločitev in odstranitev vseh sodnikov in zaprtje vseh sodišč. Vsi zaposleni na vseh sodiščih so zaposleni protipravno in zelo hudo zlorabljajo službene položaje. Navaja tudi, da nikomur ni dovolil dostopa na njegovo privatno cesto in zemljo.

Upnik na pritožbo ni odgovoril .

Pritožba je utemeljena.

Ker dolžnik ni navedel, iz katerih dopustnih pritožbenih razlogov, določenih v I. odst. 338. čl. ZPP, ki se v izvršilnem postopku uporablja na podlagi 15. čl. ZIZ, izpodbija sklep, je sodišče druge stopnje opravilo uraden preizkus izpodbijanega sklepa. Takšen preizkus pa terja le preverbo pravilne uporabe materialnega pravo in obstoja morebitnih kršitve določb pravdnega postopka, na katere mora paziti po II. odst. 350. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ.

Iz podatkov v spisu je razvidno, da je upnik zahteval povrnitev dotedanjih izvršilnih stroškov v vlogi z dne 18. 5. 2006. Sodišče prve stopnje ga je s sklepom z dne 4. 10. 2006 pozvalo, da v roku 30 dni specificira stroške, katerih povračilo zahteva. Upnik je sklep prejel 13. 11. 2006, stroškov pa ni specificiral v danem roku, pač pa je šele v vlogi z dne 3. 5. 2007, ki jo je priporočeno po pošti sodišču poslal 10. 5. 2007, sporočil, da priglaša stroške izvršitelja v znesku 339,55 EUR. Ker je sodišče prve stopnje upnika v sklepu z dne 4. 10. 2006 opozorilo, da stroškov ne bo priznalo, če jih ne bo specificiral v danem roku, je neutemeljeno z izpodbijanim sklepom upniku priznalo nadaljnje izvršilne stroške, saj je upnik stroške specificiral šele v vlogi, ki jo je sodišču poslal po skoraj petih mesecih od prejema poziva. Če zakon ne določa drugače, se mora povrnitev izvršilnih stroškov zahtevati takoj, ko nastanejo in je znana njihova višina, najkasneje pa v tridesetih dneh po končanem ali ustavljenem izvršilnem postopku oziroma zaključitvi zadnjega izvršilnega dejanja, po katerem se izvršba ni nadaljevala, sicer se stroški ne priznajo (VII. odst. 38. čl. ZIZ). Glede na to, da je upnik umaknil predlog za izvršbo s prodajo premičnih stvari v vlogi z dne 20. 1. 2006 (sodišču izročeni 26. 1. 2006) in, kot izhaja iz priloge ..., izvršitelju plačal znesek 43.747,20 SIT že dne 27. 12. 2005 po obračunu izvršitelja z dne 9. 12. 2005, je ob pravilni uporabi materialnega prava šteti, da upnik stroške, nastale do dneva priglasitve, to je 18. 5. 2006, glede na zgoraj navedeno določbo ZIZ ni zahteval takoj, ko so nastali, saj je mogel povrnitev teh stroškov zahtevati že takoj po plačilu oziroma vsaj že v vlogi z dne 20. 1. 2006. Tudi priglašene stroške izvršitelja v znesku 37.621,97 SIT (sedaj 156,99 €) je upnik plačal izvršitelju že 13. 7. 2006 (priloga ...), kar pomeni, da tudi povrnitve teh stroškov ni zahteval takoj, ko so nastali, saj je povrnitev le teh zahteval šele v vlogi z dne 3. 5. 2007, torej kar 10 mesecev po tem, ko je bilo jasno, da novi stroški v zvezi s premičninsko izvršbo ne bodo več nastajali, s čimer je prekoračil subjektivni rok za njihovo priglasitev. Sodišče druge stopnje je zato ob pravilni uporabi materialnega prava, to je določbe VII. odst. 38. čl. ZIZ, odločitev sodišča prve stopnje na podlagi 3. tč. 365. čl. v zv. s 4. tč. 358. čl. in 366. čl. ZPP ter v zv. s 15. čl. ZIZ spremenilo, tako da je upnikov zahtevek za povrnitev nadaljnjih izvršilnih stroškov zavrnilo.