Jedro

V zemljiškoknjižnem postopku za vknjižbo lastninske pravice na podlagi sklepa izvršilnega sodišča o izročitvi nepremičnine kupcu se ne preverja pravilnost izvedbe izvršilnega postopka in v njem izdanega sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Dovoli se izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa.

Pritožnika sama nosita stroške s pritožbo, udeleženec J. Ž. pa stroške z odgovorom na pritožbo.

Obrazložitev

: Zemljiškoknjižna sodnica je z izpodbijanim sklepom na podlagi obvestila izvršilnega sodišča o pravnomočnosti sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu, prejetega 13.5.2008, v zvezi s pravnomočnim sklepom Okrajnega sodišča v Kranju, opr. št. In 2004/00343, z dne 13.2.2007, po uradni dolžnosti pri nepremičninah parc. št. 740/5 in 740/142 vl. št. 853 k.o. ..., last dolžnika iz izvršilnega postopka J. J., odločila o vknjižbi lastninske pravice v korist J. Ž., (kupca nepremičnine na javni dražbi, izvedeni v izvršilnem postopku) in izbrisu zaznambe izvršbe in vknjižb hipotek pod Dn. št. 2992/2004 in pod Dn. št. 1037/2008, slednje vpisane v korist sedanjih pritožnikov kot upnikov po sklepu o izvršbi z dne 28.3.2008, opr. št. In 33/2008. Zaradi izbrisa vknjižbe hipoteke v njuno korist in zaznambe izvršbe vlagata pritožbo udeleženca M. in S. V., upnika v izvršilnem postopku opr. št. In 33/2008. Pritožbenih razlogov ne navajata. Predlagata spremembo sklepa z zavrženjem ali zavrnitvijo zemljiškoknjižnega predloga in ustreznimi izbrisi opravljenih vpisov, ali vsaj razveljavitev in vrnitev zadeve zemljiškoknjižnemu sodniku v ponovno odločanje. Navajata, da izpodbijani sklep temelji na nezakoniti odločbi izvršilnega sodišča v Kranju, ki je kršilo pravila postopka, ker ju kot upnika pridruženega izvršilnega postopka In 33/2008 (po sklepu z dne 28.3.2008) ni vključilo v postopek In 343/2004. Predvsem mu očitata, da ju ni povabilo na razdelitveni narok dne 2.4.2007. Zato sta izgubila svoje pravice – vknjižbo hipoteke v njuno korist in zaznambo izvršbe. Podajata še ugovor krajevne pristojnosti izvršilnega sodišča (Okrajnega sodišča v Kranju), ker je nepremičnina na območju Okrajnega sodišča Brežice.

Na vročeno pritožbo je odgovoril udeleženec J. Ž., kupec nepremičnine v izvršilnem postopku, v čigar korist je bila z izpodbijanim sklepom izvedena vknjižba lastninske pravice. Predlaga zavrnitev pritožbe in potrditev sklepa zemljiškoknjižne sodnice. Pojasnjuje, da mu je bila nepremičnina prodana na drugi javni dražbi dne 20.11.2006, da je postal sklep o domiku pravnomočen 31.1.2007, sklep o izročitvi nepremičnine izdan 13.2.2007, pravnomočen 3.3.2007. S tem je pridobil lastninsko pravico, in sicer še preden sta pritožnika vložila svoj predlog za izvršbo (19.7.2007). Vknjižba lastninske pravice na podlagi sklepa o izročitvi nepremičnin kupcu v izvršilnem postopku ima le deklaratorni pomen. Priglaša pritožbene stroške.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožnika izpodbijata zemljiškoknjižni sklep, s katerim je prvo sodišče po uradni dolžnosti na podlagi sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu odločilo o vknjižbi lastninske pravice v kupčevo korist (1. odst. 89. čl. Zakona o zemljiški knjigi, ZZK-1) in v zvezi s tem o izbrisu drugih vpisov (2. odst. 89. čl. ZZK-1). Zemljiškoknjižno sodišče po uradni dolžnosti med drugim odloči o vknjižbi in drugih s to vknjižbo povezanih vpisih, na podlagi pravnomočnega sklepa, izdanega v postopku izvršbe na nepremičnino, s katerim je izvršilno sodišče odredilo vpis lastninske pravice v korist kupca oziroma izbris drugih pravic na nepremičnini (1. odst. 46. čl. v zvezi s 7. točko 1. odst. 40. čl. ZZK-1). V spisu je sklep izvršilnega sodišča, izdan na podlagi 192. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), to je sklep In 2004/00343 z dne 13.2.2007 Okrajnega sodišča v Kranju. Opremljen je s klavzulo pravnomočnosti, iz katere je razvidno, da je postal pravnomočen 3.3.2007, ter s potrdilom, da ga je zemljiškoknjižno sodišče (Okrajno sodišče v Brežicah) prejelo 13.5.2008. Ne glede na to, da kot pravno podlago za svojo odločitev prvo sodišče ni navedlo 89. čl. ZZK-1, je odločitev pravilna. Na podlagi prejetega obvestila in pravnomočnega sklepa je namreč pravilno odločeno tako o vknjižbi lastninske pravice v korist kupca (1. odst. 89. čl. ZZK-1) kot o izbrisu ostalih v sklepu navedenih vpisov. Če zemljiškoknjižno sodišče na podlagi pravnomočnega sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu dovoli vknjižbo lastninske pravice v korist kupca, hkrati po uradni dolžnosti dovoli (med drugim) tudi izbris vseh zaznamb izvršbe na nepremičnini in vseh vknjiženih hipotek, če ni v sklepu o izročitvi nepremičnine kupcu določeno, da posamezne od teh pravic ostanejo (1. in 2. točka 2. odst. 89. čl. ZZK-1), za kar v obravnavanem primeru za hipoteko pritožnikov ne gre. Navedeno določilo zemljiškoknjižnega prava sledi namenu izvršilnega predpisa, da se kupcu izroči bremen prosta nepremičnina. Kupec pa pridobi lastninsko pravico na v izvršilnem postopku prodani nepremičnini že s pravnomočnostjo sklepa o izročitvi nepremičnine. Vpis lastninske pravice na podlagi takega sklepa v zemljiški knjigi nima konstitutivnega učinka.

Pritožbene trditve, v katerih pritožnika opozarjata na domnevne nepravilnosti v izvršilnem postopku, so za zemljiškoknjižni in ta pritožbeni postopek pravno nepomembne. Mesto zanje je zgolj izvršilni postopek sam, v katerem imajo upravičenci možnost uveljavljati predvidena pravna sredstva. Zemljiškoknjižno sodišče pa je pri vodenju zemljiškoknjižnega postopka vezano na pravila iz ZZK-1. Eno temeljnih je načelo formalnosti (124. čl. ZZK-1), po katerem mora zemljiškoknjižno sodišče odločati o pogojih za vpis samo na podlagi listin, za katere zakon določa, da so podlage za vpis ter na podlagi stanja vpisov v zemljiški knjigi. Tako lahko preverja le formalne pogoje za vpis, ne pa materialnih. To pomeni,da ne sme presojati pravnih dejstev, ki so podlaga (pravni naslov) za nastanek pravic, katerih vpis se predlaga, torej tudi ne pravilnosti izvedbe izvršilnega postopka in v njem izdanega sklepa o izročitvi nepremičnine. V pritožbi zatrjevane nepravilnosti v sodnem (izvršilnem postopku), če so bile res podane, imajo tako lahko za posledico kvečjemu morebitno odškodninsko odgovornost države, če so izpolnjene predpostavke odškodninskega delikta. Ne morejo pa poseči v pridobljene kupčeve pravice oziroma njegovo originalno pridobitev lastninske pravice na (neobremenjeni) nepremičnini, kupljeni na javni dražbi v okviru izvršilnega postopka.

Po povedanem je izpodbijani sklep pravilen in v njem ni procesnih kršitev, na katere bi bilo treba paziti po uradni dolžnosti (2. odst. 350. čl. ZPP v zvezi s 366. čl. ZPP, 2. odst. 120. čl. ZZK-1 in 37. čl. Zakona o nepravdnem postopku – ZNP). Zato je bilo treba pritožbo kot neutemeljeno zavrniti in potrditi sklep sodišča prve stopnje. Hkrati je pritožbeno sodišče dovolilo tudi izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa (2. točka 3. odst. 161. čl. ZZK-1).

Zemljiškoknjižni postopek je nepravdni postopek. Posebnih določb o plačilu stroškov nima. Upoštevaje 1. odst. 35. čl. ZNP v zvezi z 2. odst. 120. čl. ZZK-1 zato tudi za zemljiškoknjižni postopek velja, da vsak udeleženec v njem trpi svoje stroške. Zato je pritožbeno sodišče o priglašenih pritožbenih stroških pritožnice in stroških udeleženca z odgovorom na pritožbo odločilo tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.