Jedro

Predlog se zavrne. Predlagatelj svoj predlog utemeljuje z navedbo, da mu ljubljansko višje sodišče ni sposobno zagotoviti poštenega nepristranskega sojenja, saj ga želi pritožbeni senat z zaslišanjem le preslepiti, da gre za pošteno sojenje. Takšne pavšalne in dokazno nepodprte navedbe ne pomenijo tehtnega in utemeljenega razloga, ki bi pri razumnem posamezniku ter v očeh javnosti lahko vzbudil dvom o nepristranskosti sojenja v konkretni zadevi. Odpravi dvoma v pravilnost sodnih odločb so namenjena redna in izredna pravna sredstva, odpravi dvoma v sposobnost nepristranskega odločanja posamičnega sodnika pa predlog za izločitev takega sodnika. Ni pa temu namenjen institut delegacije pristojnosti celotnega sodišča na drugo stvarno pristojno sodišče, saj ta pride v poštev le v primerih izjemnih okoliščin, zaradi katerih bi bili prav vsi sodniki pristojnega sodišča nezmožni objektivno nepristranskega odločanja. Tudi sicer je predlagateljev predlog tako nekonkretiziran, da se ga niti ne da preizkusiti.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani teče pravdni postopek V P 696/2020 zaradi plačila 980,38 EUR s pripadki. Tožena stranka je podala predlog za delegacijo pristojnosti po 67. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Navaja, da mu ljubljansko višje sodišče ni sposobno zagotoviti poštenega nepristranskega sojenja, saj ga želi pritožbeni senat z zaslišanjem le preslepiti, da gre za pošteno sojenje. Zato predlaga, da se postopek izvede na sodišču izven Ljubljane, toda ne na primorsko štajersko dolenjsko gorenjskem območju, od koder izvirata višja sodnika A. A. in B. B. 2. Predlog ni utemeljen.

3. Vrhovno sodišče lahko na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi (67. člen ZPP). Med „druge tehtne razloge“ spada tudi zahteva po objektivni nepristranskosti sodišča, ki upravičuje prenos pristojnosti v primerih, ko bi bilo objektivno gledano lahko omajano zaupanje strank ali javnosti v nepristranskost vseh sodnikov pristojnega sodišča. 4. Pravila o delegaciji pristojnosti so izjema od zakonskih določb o stvarni in krajevni pristojnosti, zato jih je treba razlagati restriktivno. Predlagatelj svoj predlog utemeljuje z navedbo, da mu ljubljansko višje sodišče ni sposobno zagotoviti poštenega nepristranskega sojenja, saj ga želi pritožbeni senat z zaslišanjem le preslepiti, da gre za pošteno sojenje. Takšne pavšalne in dokazno nepodprte navedbe ne pomenijo tehtnega in utemeljenega razloga, ki bi pri razumnem posamezniku ter v očeh javnosti lahko vzbudil dvom o nepristranskosti sojenja v konkretni zadevi. Odpravi dvoma v pravilnost sodnih odločb so namenjena redna in izredna pravna sredstva, odpravi dvoma v sposobnost nepristranskega odločanja posamičnega sodnika pa predlog za izločitev takega sodnika. Ni pa temu namenjen institut delegacije pristojnosti celotnega sodišča na drugo stvarno pristojno sodišče, saj ta pride v poštev le v primerih izjemnih okoliščin, zaradi katerih bi bili prav vsi sodniki pristojnega sodišča nezmožni objektivno nepristranskega odločanja. Tudi sicer je predlagateljev predlog tako nekonkretiziran, da se ga niti ne da preizkusiti.

5. Ker je Vrhovno sodišče ocenilo, da v predlogu predstavljene okoliščine ne upravičujejo uporabe 67. člena ZPP, je predlagateljev predlog za določitev drugega sodišča za odločanje v tej pravdni zadevi zavrnilo.