Jedro

V sporu majhne vrednosti mora sodišče prve stopnje tožečo stranko pozvati na vložitev pripravljalne vloge v roku 8 dni v smislu 2.odstavka 452.člena ZPP in jo pri tem opozoriti na pravne posledice iz 453.člena ZPP, če tega ne stori. Sodišče prve stopnje, ki ne ravna tako in v zadevi odloči, ne da bi upoštevalo tudi pripravljalno vlogo tožeče stranke, ki je na sodišče prispela po roku, stori bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke 2. odstavka 339.člena ZPP.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razveljavilo plačilni nalog po sklepu o izvršbi Okrajnega sodišča v Kočevju z dne 22.2.2000, opr.št. I 1069/99, po katerem je tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki 75.753,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 7.12.1999 do plačila in izvršilne stroške v višini 20.941,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 22.2.2000 do plačila, v 8 dneh, da ne bo izvršbe. Proti sodbi se je pritožila tožeča stranka zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Predlaga, da se pritožbi ugodi, izpodbijana sodba razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. V pritožbi navaja, da je menila, da bo sodišče skladno s sklepom z dne 8.3.2000 ravnalo kot pri ugovoru zoper plačilni nalog in bo v zadevi razpisalo glavno obravnavo ter na njej odločilo o zahtevku tožeče stranke. Sodišče prve stopnje je brez pravne podlage zavrnilo tožbeni zahtevek, sklicujoč se na 452.člen Zakona o pravdnem postopku - ZPP. S tem je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka. ZPP za vložitev pripravljalne vloge iz naslova razveljavljenega sklepa o izvršbi namreč ne določa roka. Ker v sporih majhne vrednosti ni dovoljeno navajati dejstev neposredno na obravnavi, ampak le pisno, je po mnenju tožeče stranke po 452.členu ZPP, v kolikor se izhaja iz razveljavljenega sklepa o izvršbi, dopustno, da tožeča stranka vloži pripravljalno vlogo, ki prispe na sodišče neposredno pred razpisom glavne obravnave. To je tožeča stranka tudi storila. Nadalje pa s tem v zvezi tudi ni mogoče prezreti določil Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ, ki v 57.členu že v izvršilnem postopku določa, da mora sodišče izvod pravočasnega in dovoljenega dolžnikovega ugovora vročiti upniku in ga opozoriti na pravne posledice iz 1.odstavka 58.člena ZIZ. V predmetni zadevi sodišče ugovora upniku ni poslalo v odgovor z opozorilom na pravne posledice iz 1.odstavka 58.člena ZIZ. Ker sodišče tega ni storilo, je nelogično in nepravilno, da sodišče zaključi, da je bila tožeča stranka dolžna vložiti pripravljalno vlogo v 8 dneh. Poleg tega pa ZPP rok za vložitev pripravljalne vloge določa le za odgovor na tožbo, ugovor proti sklepu o izvršbi pa nima narave odgovora na tožbo. Pritožba je utemeljena. V obravnavani zadevi je izvršilno sodišče dne 22.2.2000 izdalo sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine opr.št. I 1069/1999. Ker je proti temu sklepu dolžnik obrazloženo ugovarjal v celoti, je nato izvršilno sodišče dne 8.3.2000 v skladu z 2. odstavkom 62.člena ZIZ razveljavilo sklep o izvršbi v delu, v katerem je bila dovoljena izvršba, in odločilo, da bo po pravnomočnosti sklepa zadeva odstopljena pravdnemu oddelku, da opravi postopek kot pri plačilnem nalogu. Omenjeni sklep je bil za tem skupaj z ugovorom dolžnika vročen upniku (podpisana povratnica v spisu). Le v primeru ugovora proti sklepu o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova pošlje izvršilno sodišče dolžnikov ugovor, če je ta pravočasen, popoln in dovoljen, upniku v odgovor takoj po njegovi vložitvi (75.člen ZIZ). Pri tem upnika opozori na pravne posledice nevložitve odgovora (1.odstavek 58.člena ZIZ). Ker se je v konkretnem primeru postopek začel kot izvršba na podlagi verodostojne listine, se pritožba neutemeljeno sklicuje na 57. in 1.odstavek 58.člena ZIZ. Tudi na ugovor zoper plačilni nalog se opravi postopek, kot ga ZPP določa za spore majhne vrednosti, če vrednost prerekanega dela plačilnega naloga ne presega 200.000,00 SIT (445.člen ZPP). Prav za tak primer gre v konkretni zadevi, saj vrednost prerekanega dela plačilnega naloga znaša 75.753,00 SIT. Tožeča stranka zato nima prav, ko med drugim smiselno zatrjuje, da bi moralo sodišče prve stopnje uporabiti določila ZPP, ki urejajo postopek za izdajo plačilnega naloga. Ker v konkretnem primeru ne pridejo v poštev pravila postopka za izdajo plačilnega naloga, ni mogoče uporabiti določbe 2.odstavka 436.člena ZPP, da stranke lahko navajajo nova dejstva in predlagajo nove dokaze na prvem naroku za glavno obravnavo. Sodišče prve stopnje pravilno ugotavlja, da je tožeča stranka prvo pripravljalno vlogo vložila po preteku 8 dni od vročitve ugovora dolžnika. Zaradi tega sodišče, sklicujoč se na 453.člen ZPP, v tej pripravljalni vlogi navedenih dejstev in v njej predlaganih dokazov, ni upoštevalo, temveč je upoštevalo le navedbe tožeče stranke iz predloga za izvršbo in njemu priloženih listin ter navedbe tožene stranke iz ugovora proti sklepu o izvršbi. Na taki podlagi je sodišče prve stopnje, upoštevaje pravilo o dokaznem bremenu, zaključilo, da tožbeni zahtevek ni utemeljen. S tem v zvezi pa tožeča stranka v pritožbi utemeljeno opozarja na to, da ni bila pozvana na vložitev pripravljalne vloge v 8 dneh po vročitvi dolžnikovega ugovora in da ni bila opozorjena na posledice, če tega ne stori. Iz odredbe sodnika o vročitvi ugovora upniku, pa tudi iz ostalih podatkov v spisu namreč ne izhaja, da bi sodišče prve stopnje tožeči stranki poslalo poziv v smislu 2.odstavka 452.člena ZPP in opozorilo v smislu 453.člena ZPP, kar bi sicer glede na zagroženo procesno posledico moralo storiti. Ker je v konkretnem primeru sodišče prve stopnje, ne da bi tožečo stranko pozvalo na vložitev pripravljalne vloge v 8 dneh od vročitve ugovora in jo pri tem opozorilo na posledice, če tega ne stori, v zadevi odločilo, ne da bi upoštevalo pripravljalno vlogo tožeče stranke, ki je na sodišče prispela po preteku roka (l.št. 10), tožeči stranki onemogočilo predpisano (dodatno) obravnavanje pred sodiščem. To pa pomeni bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8.točke 2.odstavka 339.člena ZPP. Zaradi tega je sodišče druge stopnje pritožbi ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (1.odstavek 354.člena ZPP). Glede na vsebino obrazložitve izpodbijane odločitve pa pritožbeno sodišče še pripominja, da v 1.odstavku 450.člena ZPP zapisano načelo pisnosti postopka v sporih majhne vrednosti pomeni, da smejo stranke navajati dejstva in predlagati dokaze le v pisnih vlogah, navedenih v 451. in 452.členu ZPP. To načelo pa ne pomeni tudi, kot si napačno razlaga sodišče prve stopnje, da sodišče v sporu majhne vrednosti ne sme opraviti glavne obravnave. Glavna obravnava se v sporu majhne vrednosti opravi, razen v primeru, da je dejansko stanje med strankami nesporno in če ni drugih ovir za izdajo odločbe (454.člen ZPP). Vendar pa stranke na obravnavi ne morejo več navajati dejstev in predlagati dokazov, ki jih niso navajale oziroma predlagale že v prejšnjih pisnih vlogah. V ponovljenem postopku naj sodišče prve stopnje pri odločanju upošteva tudi pripravljalno vlogo tožeče stranke z dne 18.5.2000 (l.št. 10), v njej navedena dejstva in predlagane dokaze, in za izvedbo pravočasno predlaganih dokazov razpiše glavno obravnavo, nato pa ponovno odloči v zadevi. Na novi glavni obravnavi stranke ne bodo smele navajati novih dejstev in predlagati novih dokazov (2.odstavek 458.člena ZPP). Odločitev o pritožbenih stroških tožeče stranke je sodišče druge stopnje v skladu s 3.odstavkom 165.člena ZPP pridržalo za končno odločbo.