Jedro

Res je sicer, da bo se bo v končni fazi tudi o kritju potnih stroškov priče odločilo po načelu uspeha (prvi odstavek 154. člena ZPP). A s končno odločbo se bo v tem primeru odločilo le o morebitnem povračilu stroškov ene stranke drugi (če bo stranka ta strošek priglasila), stroške priče pa (pred tem) neposredno vedno krije stranka, ki je predlagala njeno zaslišanje.

Če mora priča ob preložitvi naroka zaradi njegovega predolgega trajanja na sodišče pristopiti dvakrat, je upravičena do povračila stroškov za dva prihoda.

Izrek

I.Pritožba zoper sklep P 2158/2018-III z dne 14. 2. 2024 se zavrže.

II.Pritožbi zoper sklep III P 2158/2018 z dne 28. 11. 2023 se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se znesek 14,60 EUR nadomesti z zneskom 13,80 EUR. V preostalem se pritožba zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdi.

III.Pritožbi zoper sklep III P 2158/2018 z dne 28. 11. 2023 se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se znesek 40,40 EUR nadomesti z zneskom 35,60 EUR. V preostalem se pritožba zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdi.

Obrazložitev

O pritožbi zoper sklep P 2158/2018-III z dne 14. 2. 2024

1.Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožnikov predlog za oprostitev plačila sodne takse za pritožbeni postopek (I. točka izreka). Plačilo sodne takse v višini 33,00 EUR ji je odložilo za 12 mesecev (II. točka izreka). Plačilni nalog sodišča z dne 11. 1. 2024 je razveljavilo (III. točka izreka).

2.Zoper sklep sodišča prve stopnje se pritožuje tožnik. Navaja, da je nepremičnina 000/22 v zemljiški knjigi vpisana na Družbeno lastnino v uporabi Občine Ljubljana - ..., katere pravna naslednica je Mestna občina Ljubljana. Na nepremičnini je vknjižena hipoteka v višini 860.000,00 EUR, vrednost nepremičnine po podatkih GURS je le 6.277,50 EUR.

3.Pritožba ni dovoljena.

4.Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje o tožnikovem predlogu za oprostitev plačila sodne takse za pritožbeni postopek dne 21. 5. 2024 ponovno odločilo in je tožnika plačila sodne takse za postopek o pritožbi oprostilo. Tožnik zato za pritožbo zoper sklep z dne 14. 2. 2024 nima več pravnega interesa in je tako njegova pritožba nedovoljena (četrti odstavek 343. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Pritožbeno sodišče jo je zato skladno s prvim odstavkom 343. člena ZPP zavrglo.

O pritožbi zoper sklep III P 2158/2018 z dne 28. 11. 2023 (glede pričnine za pričo A. A.)

5.Sodišče prve stopnje je sklenilo, da je tožnik priči A. A. dolžan iz naslova potnih stroškov plačati 14,60 EUR.

6.Zoper sklep sodišča prve stopnje se pritožuje tožnik. Navaja, da vsaka stranka predhodno krije le stroške, ki jih povzroči s svojimi dejanji. Dejstvo, da je tožnik predlagal zaslišanje te priče, pa ni takšno dejanje, temveč je prihod priče na zaslišanje posledica izvajanja sodne funkcije sodišča. O tem strošku bi moralo sodišče prve stopnje odločiti v končni odločbi po načelu uspeha. Sodišče prve stopnje je upoštevalo ceno vozovnice na relaciji Celje - Ljubljana v višini 7,30 EUR, čeprav je cena vozovnice na isti relaciji glede na cenik AP Ljubljana 6,90 EUR.

7.Pritožba je delno utemeljena.

8.Kadar stranka predlaga izvedbo dokaza, mora po nalogu sodišča založiti znesek, potreben za stroške, ki bodo nastali z izvedbo dokaza (prvi odstavek 153. člena ZPP). V sklepu, s katerim se odmerijo stroški za priče, odredi sodišče, naj se določeni znesek izplača iz predujma; če predujem ni bil položen, pa naloži stranki, naj plača določeni znesek priči v osmih dneh (tretji odstavek 242. člena ZPP). V obravnavanem primeru bi torej sodišče prve stopnje tožniku lahko naložilo, da za zaslišanje priče, katero je predlagal, založi določen znesek. Ker tega ni storilo, je v izpodbijanem sklepu skladno s tretjim odstavkom 242. člena ZPP plačilo potnih stroškov priče pravilno naložilo tožniku. Res je sicer, da se bo v končni fazi tudi o kritju tega stroška odločilo po načelu uspeha (prvi odstavek 154. člena ZPP). A s končno odločbo se bo v tem primeru odločilo le o morebitnem povračilu stroškov ene stranke drugi (če bo stranka ta strošek priglasila), stroške priče pa (pred tem) neposredno vedno krije stranka, ki je predlagala njeno zaslišanje.

9.Utemeljeno pa tožnik ugovarja priznanemu znesku potnih stroškov priče. Iz izpodbijanega sklepa in tudi ob pregledu spisa ni razvidno, na kakšni podlagi je sodišče prve stopnje ugotovilo ceno vozovnice na razdalji Celje - Ljubljana (7,30 EUR v eno smer), je pa tožnik pritožbi priložil zaslonski posnetek s spletne strani Avtobusne postaje Ljubljana, ki za to relacijo navaja ceno 6,90 EUR. Skladno s 6. členom Pravilnika o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku se potni stroški povrnejo za potovanje po najkrajši poti in z najcenejšim prevoznim sredstvom. Zato je priča upravičena le do povračila potnih stroškov (za vožnjo v obe smeri) v višini 13,80 EUR. Pritožbeno sodišče je skladno z navedenim pritožbi delno ugodilo in sklep sodišča prve stopnje na podlagi 3. točke 365. člena ZPP spremenilo tako, da je znesek 14,60 EUR nadomestilo z zneskom 13,80 EUR. V preostalem je pritožbo zavrnilo ter sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

O pritožbi zoper sklep III P 2158/2018 z dne 28. 11. 2023 (glede pričnine za pričo B. B.)

10.Sodišče prve stopnje je sklenilo, da je tožnik priči B. B. dolžan iz naslova potnih stroškov plačati 40,40 EUR.

11.Zoper sklep sodišča prve stopnje se pritožuje tožnik. Navaja, da vsaka stranka predhodno krije le stroške, ki jih povzroči s svojimi dejanji. Dejstvo, da je tožnik predlagal zaslišanje te priče, pa ni takšno dejanje, temveč je prihod priče na zaslišanje posledica izvajanja sodne funkcije sodišča. O tem strošku bi moralo sodišče prve stopnje odločiti v končni odločbi po načelu uspeha. Poleg tega je priči priznalo stroške za dva prihoda na naroka, čeprav je bilo njeno zaslišanje preloženo zaradi zasedenosti toženkine pooblaščenke. Sodišče prve stopnje je upoštevalo ceno vozovnice na relaciji Nova Gorica - Ljubljana družbe C. v višini 10,10 EUR, čeprav je cena vozovnice na isti relaciji pri družbi D. 8,90 EUR.

12.Pritožba je delno utemeljena.

13.Kadar stranka predlaga izvedbo dokaza, mora po nalogu sodišča založiti znesek, potreben za stroške, ki bodo nastali z izvedbo dokaza (prvi odstavek 153. člena ZPP). V sklepu, s katerim se odmerijo stroški za priče, odredi sodišče, naj se določeni znesek izplača iz predujma; če predujem ni bil položen, pa naloži stranki, naj plača določeni znesek priči v osmih dneh (tretji odstavek 242. člena ZPP). V obravnavanem primeru bi torej sodišče prve stopnje tožniku lahko naložilo, da za zaslišanje priče, katero je predlagal, založi določen znesek. Ker tega ni storilo, je skladno s tretjim odstavkom 242. člena ZPP v izpodbijanem sklepu plačilo potnih stroškov priče pravilno naložilo tožniku. Res je sicer, da bo se bo v končni fazi tudi o kritju tega stroška odločilo po načelu uspeha (prvi odstavek 154. člena ZPP). A s končno odločbo se bo v tem primeru odločilo le o morebitnem povračilu stroškov ene stranke drugi (če bo stranka ta strošek priglasila), stroške priče pa (pred tem) neposredno vedno krije stranka, ki je predlagala njeno zaslišanje. Poteka in trajanja naroka za glavno obravnavo ni mogoče povsem predvideti. Če mora priča ob preložitvi naroka zaradi njegovega predolgega trajanja na sodišče pristopiti dvakrat, je upravičena do povračila stroškov za dva prihoda. Zato ni utemeljena tožnikova navedba, da bi morala te stroške kriti kvečjemu toženka. Morebitno krivdo toženke oziroma njene pooblaščenke za nepotreben (dvojni) strošek bo lahko tožnik uveljavljal v zahtevi za povračilo tega stroška.

14.Utemeljeno pa tožnik ugovarja priznanemu znesku potnih stroškov priče. Iz sklepa in tudi ob pregledu spisa ni razvidno, na kakšni podlagi je sodišče prve stopnje ugotovilo ceno vozovnice na razdalji Nova Gorica - Ljubljana (10,10 EUR v eno smer), je pa tožnik pritožbi priložil zaslonski posnetek s spletne strani družbe D., ki za to relacijo navaja ceno 8,90 EUR. Skladno s 6. členom Pravilnika o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku se potni stroški povrnejo za potovanje po najkrajši poti in z najcenejšim prevoznim sredstvom. Zato je priča upravičena le do povračila potnih stroškov (za dva prihoda, v obe smeri) v višini 35,60 EUR. Pritožbeno sodišče je skladno z navedenim pritožbi delno ugodilo in sklep sodišča prve stopnje na podlagi 3. točke 365. člena ZPP spremenilo tako, da je znesek 40,40 EUR nadomestilo z zneskom 35,60 EUR. V preostalem je pritožbo zavrnilo ter sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

- - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -

1Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 153, 153/1, 242, 242/3

2Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (2003) - člen 6