Jedro

Iz pooblastila za izpolnitev menice izhaja, da je trasant F., porok, direktorica te družbe. Na izpolnjeni menici pa se nad rubriko „trasant“ nahaja podpis direktorice, na alonži te menice pa štampiljka. Torej je zmotna presoja sodišča prve stopnje, da je bila sporna bianko menica izpolnjena skladno s pooblastilom.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Tožena stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Izpodbijana odločba

1. Sodišče prve stopnje je sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Kočevju VL 24284-13 z dne 30. 5. 2011 razveljavilo tudi v 1. in 3. točki izreka (I. točka izreka) in razsodilo, da mora toženka v 15 dneh od prejema te sodbe tožeči stranki plačati 100.936,26 EUR s pripadki (II. točka izreka) in na 4.485,72 EUR odmerjene pravdne stroške s pripadki (III. točka izreka).

2. V obrazložitvi je pojasnilo, da je tožeča stranka s sedaj izbrisano družbo F. d. o. o. (v nadaljevanju F.)(1) 3. 12. 2001 sklenila okvirno prodajno pogodbo. Na podlagi te pogodbe je F. od tožeče stranke prejemala blago z odlogom plačila. V zavarovanje tožničinih terjatev pa je toženka A. A., ki je bila takrat direktorica gospodarske družbe F., tožeči stranki (prav tako 3. 12. 2001) izročila 1) bianco podpisano menico in 2) menično izjavo, na kateri je bila ona (A. A.) podpisana kot avalist, družba F. pa kot akceptant. Ker F. ni poravnala svojih dolgov do tožeče stranke, le-ta od toženke A. A. na podlagi poroštva zahteva plačilo svojih terjatev do F. Ugotovilo je, da je Banka ... na unovčenje predloženo menico tožeči stranki vrnila z dopisom z dne 10. 2. 2011, da „niso izpolnjeni pogoji za plačilo“.

3. Ugovor tožene stranke, da vtoževani znesek ne izvira iz omenjene okvirne pogodbe z dne 3. 12. 2011, je sodišče prve stopnje zavrnilo na podlagi presoje, da iz menične izjave izhaja, da bo menica izdana zaradi zavarovanja vseh obveznosti iz medsebojno upniško-dolžniških razmerij med tožečo stranko in F., ne le iz te okvirne pogodbe. Ugotovilo je, da je na menici toženka podpisana kot trasant in presodilo: 1) da gre za lastno menico, 2) da akcept lastne menice ni potreben, saj je trasant istočasno tudi glavni dolžnik in 3) da je tožnica menico izpolnila v skladu s pooblastilom z dne 3. 12. 2001. Pritožba tožene stranke in odgovor tožeče

4. Proti tej sodbi se je toženka pravočasno pritožila. Uveljavljala je vse tri pritožbene razloge, ki so navedeni v prvem odstavku 338. člena ZPP in predlagala spremembo izpodbijane sodbe sebi v prid. Podrejeno je predlagala razveljavitev te sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno sojenje. Zahtevala je tudi povrnitev svojih stroškov pritožbenega postopka.

5. Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

K odločitvi o pritožbi

6. Pritožba ni utemeljena.

Presoja navedbe, da sporna menica ni bila izdana za iztoževane terjatve

7. Iz menične izjave - pooblastila za izpolnitev menice (v prilogi A2) z dne 3. 12. 2001 je razvidno, da je tožeča stranka hkrati z bianco menico prejela tudi pooblastilo za izpolnitev menice, in sicer 1) za obveznosti po pogodbi 6/2626-K/58 3. 12. 2001 in 2) za ostale obveznosti iz medsebojnih upniško-dolžniških razmerij. To odločilno pravno dejstvo je ugotovilo tudi sodišče prve stopnje v 15. točki obrazložitve svoje sodbe. Torej ne drži pritožbeni očitek, da o tem izpodbijana sodba nima razlogov. Pa tudi ne pritožbeno stališče, da bi moralo sodišče tožbeni zahtevek zavrniti, ker da vtoževane terjatve ne izvirajo iz pogodbenega sodelovanja po okvirni pogodbi 6/2626-K/58 z dne 3. 12. 2001. Iz listine v prilogi A2 same izhaja, da sta stranki imeli v mislih tudi „ostale obveznosti iz medsebojnih upniško - dolžniških razmerij“. Prav nobenemu izdanemu računu, ki se z dobavnicami tožeče in naročilnicami tožene stranke nahajajo v prilogah tožeče stranke od A10 do A 36, tožena stranka ni ugovarjala. Prav vse račune je izdala tožeča stranka, blago pa je bilo dobavljeno toženi stranki. Torej je neutemeljen tudi pritožbeni očitek zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava.

Presoja navedbe, da menica ni bila izdana skladno z menično izjavo

8. Iz pooblastila za izpolnitev menice z dne 3. 12. 2001 (v prilogi A2), ki se nahaja na poslovnem papirju tožeče stranke izhaja, da je F. tožeči stranki izdala „bianco akceptirano in avalirano menico /bianco avalirano lastno menico/ na kateri so podpisani kot akceptant/trasant F. d. o. o.“, kot porok pa je podpisana direktorica te družbe A. A. Na izpolnjeni menici (v prilogi A3) pa se nad rubriko „trasant“ nahaja podpis toženke „A. A.“ kot akceptant pa se na alonži te menice nahaja štampiljka F. in podpis direktorice.

9. Po določilu 107. člena Zakona o menici (Uradni list FLRJ, št. 104/1946, 33/1947 Uradni list SFRJ, št. 16/1965, 54/1970, 57/1989, v nadaljevanju ZM), lastna menica obsega: 1) Označbo, da je menica, napisano v samem besedilu listine v jeziku, v katerem je menica sestavljena; 2) nepogojno obljubo, da se bo plačala določena vsota denarja; 3) navedbo dospelosti; 4) kraj, kjer je treba plačati; 5) ime tistega, kateremu ali po čigar odredbi je treba plačati; 6) navedbo dneva in kraja, kjer je lastna menica izdana; 7) podpis tistega, ki izdaja menico (izdajatelj).

10. Te elemente sporna menica (v prilogi A3) vsebuje. Drži pa pritožbeni očitek, da je bila bianco menica izpolnjena v nasprotju s pooblastilom (v prilogi A2).

11. Iz izpolnjene menice torej izhaja, da je trasant toženka, porok pa F. Lastna menica nima akcepta. To pomeni, da je že formular tožeče stranke „MENIČNA IZJAVA-POOBLASTILO ZA IZPOLNITEV MENICE“ izdelan v nasprotju z določili ZM. Ne glede na to, da je na sporni menici F. navedena kot akceptant, se na podlagi določila 30. člena ZM šteje za poroka. Po tem določilu se aval daje na menici ali na alonži, podpiše pa ga avalist. Za aval zadošča tudi podpis na licu menice (drugi odstavek 30. člena ZM). Torej ni ovire, da bi F. (kljub napačni označbi, da je akceptant) ne mogli tretirati kot poroka. Kot trasanta ga ni mogoče, saj se ni podpisal kot trasant. Avalist je odgovoren tako kot tisti, za katerega je porok (prvi odstavek 31. člena ZM). Če pa avalist plača menico, pridobi pravice zoper tistega, za katerega je bil porok (tretji odstavek 31. člena ZM). To pomeni, da je v nasprotju s pooblastilom (A2) glavna menična zavezanka iz sporne menice (A3) toženka, ne pa F. Sporna menica, ki je izpolnjena v nasprotju s pooblastilom zato toženki (kot trasantki) po eventualnem plačilu menice ne daje nobenih pravic zoper družbo F., saj je ta na menici navedena kot porok. Okoliščina, da je bila F. tekom te pravde izbrisana iz sodnega registra in da je tožeča stranka zato predlagala nadaljevanje postopka proti družbenikoma izbrisane družbe(2), na pravno presojo skladnosti pooblastila z izpolnjeno menico nima vpliva.

12. Iz zgornje obrazložitve je razvidno, da je zmotna presoja sodišča prve stopnje, da je bila sporna bianko menica izpolnjena skladno s pooblastilom (A2). Ker pa bianko lastni menici, ki jo upravičenec izpolni v nasprotju s pooblastilom, zakon ne daje pravnega varstva, je tožbeni zahtevek tožeče stranke po meničnem pravu neutemeljen. Taka presoja zahteva spremembo izpodbijane sodbe zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prim. 5 točko 358. člena ZPP). Vendar pa pritožbeno sodišče iz razlogov, navedenih v nadaljevanju, ni ravnalo tako.

Uradni preizkus izpodbijane sodbe

13. V vlogi z dne 4. 4. 2013 je tožeča stranka navedla, da svojo terjatev proti toženki iztožuje tudi na podlagi poroštva, ki ga je toženka dala tožeči stranki in da ima poroštvo podlago v Obligacijskem zakoniku (v nadaljevanju: OZ). V nobeni od vlog tožena stranka tej navedbi ni nasprotovala. Po določilu drugega odstavka 214. člena ZPP se dejstva, ki jih stranka ne zanika, štejejo za priznana. Torej mora tudi pritožbeno sodišče šteti za priznano dejstvo, da se je toženka s podpisom menične izjave zavezala tudi kot porok po OZ.

14. Po določilu 1012. člena OZ se s poroštveno pogodbo porok nasproti upniku zavezuje, da bo izpolnil veljavno in zapadlo obveznost, če tega ne bi storil dolžnik. Po določilu četrtega odstavka 1019. člena OZ porok solidarno odgovarja z dolžnikom za obveznosti, ki izhajajo iz gospodarske pogodbe. Realizirana naročilnica skladno z določilom drugega odstavka 28. člena OZ štejejo za sprejem ponudbe, torej za pogodbo (prim. 15. člen OZ). Ker je tožeča stranka gospodarski subjekt, tako kot je bila F. (prim. 2. alinejo tretjega odstavka 3. člena ZGD-1), tudi pogodbena razmerja, vzpostavljena med njima na podlagi naročilnic in dobav (priloga A10 – A 364), predstavljajo pogodbe gospodarskega prava. To pa pomeni, da toženka na podlagi zaveze v menični izjavi z dne 3. 12. 2001 (A2) solidarno odgovarja za vse obveznosti, ki izvirajo iz medsebojnega poslovanja med tožečo stranko in F. 15. Zato pritožba ni utemeljena. Torej jo je pritožbeno sodišče zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen ZPP), pa čeprav je to storilo iz drugih materialno pravnih razlogov. V okviru uradnega preizkusa izpodbijane sodbe namreč ni zaznalo nobenih postopkovnih kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP.

K odločitvi o stroških pritožbenega postopka

16. Tožena stranka v pritožbenem postopku ni bila uspešna. Zato sama nosi svoje stroške tega postopka (1. odstavek 165. člena ZPP, v zvezi s prvim odstavkom 154. člena istega zakona).

Op. št. (1): Iz internetnih strani AJPES je razvidno, da je bila ta družba izbrisana iz Srg 30. 11. 2011. Op. št. (2): ta spor se vodi, kot je navedeno na list. številki 79, pri Okrožnem sodišču v Ljubljani pod št. I Pg 51/2013