Jedro

Za odločitev so bile pomembne ugotovitve, ki so temeljile na dejstvih, navedenih do odločanja v ugovornem postopku. Ker s takimi dejstvi ni bil ovržen ugovor nasprotne udeleženke, da ni mogla sodelovati v postopku, v katerem je bila izdana tuja sodna odločba, je sodišče prve stopnje v skladu z določilom 96. člena ZMZPP utemeljeno zavrnilo predlog.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Okrožno sodišče v Ljubljani je s sklepom z dne 30.11.2001 priznalo pravno veljavnost pravnomočne sodbe civilnega in kazenskega sodišča v Trstu št. 273/95 z dne 07.04.1995, po kateri je nasprotna udeleženka dolžna plačati predlagatelju 200.000.000 ITL s pripadki. Na ugovor nasprotne udeleženke je senat Okrožnega sodišča v Ljubljani sklep z dne 30.11.2001 razveljavil in predlog za priznanje sodbe zavrnil, ker je bilo ocenjeno, da nasprotna udeleženka zaradi nepravilnosti v postopku ni mogla sodelovati pred tujim sodiščem.

Zoper sklep sodišča prve stopnje je predlagatelj vložil pritožbo in predlagal, da se izpodbijani sklep spremeni tako, da se predlogu za priznanje tuje sodne odločbe ugodi. V pritožbi opozarja, da iz razlogov popravljenega prevoda tuje sodbe izhaja, da je bila tožba vročena nasprotni udeleženki. Če je sodišče prve stopnje dvomilo o ugotovitvah italijanskega sodišča, potem bi moralo na podlagi ugovora sklep razveljaviti in vrniti zadevo v ponovni postopek. Lahko bi opravilo tudi poizvedbe pri tujem sodišču. Glede dejstva vročitve tožbe nasprotni udeleženki prilaga pritožnik potrdilo sodnega vročevalca, da je vročil tožbo. Zato je bilo nasprotni udeleženki omogočeno sodelovanje v postopku.

Pritožba je bila vročena nasprotni udeleženki, ki nanjo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Postopek za priznanje tuje sodne odločbe določa Zakon o mednarodnem zasebnem pravu in postopku (Ur. l. RS, št. 56/99, naprej ZMZPP). Po določbi drugega odstavka 95. člena navedenega zakona mora predlagatelj priložiti predlogu za priznanje tuje sodne odločbe, kadar ta ni sestavljena v jeziku, ki je pri sodišču v uradni rabi, tudi overjen prevod tuje sodne odločbe v jezik, ki je pri sodišču v uradni rabi. Overjen prevod tuje sodne odločbe predstavlja tako predmet obravnavanja v postopku priznanja. Ta lahko vsebuje tudi podatke o postopku, ki se lahko upoštevajo na ugovor nasprotnega udeleženca (v smeri morebitnih nepravilnosti v postopku).

Po določilu prvega odstavka 96. člena ZMZPP sodišče zavrne priznanje tuje sodne odločbe, če na ugovor osebe, zoper katero je bila izdana, ugotovi, da ta zaradi nepravilnosti v postopku ni mogla sodelovati v postopku. Kot takšna nepravilnost se po določilu drugega odstavka istega člena zlasti šteje primer, kadar prizadetemu vabilo, tožba ali sklep, na podlagi katerega se je začel postopek, niso bili osebno vročeni oziroma osebna vročitev ni bila niti poskušana, razen če se je na kakršenkoli način spustil v obravnavanje glavne stvari v postopku na prvi stopnji.

Sodišče prve stopnje je predlog za priznanje tuje sodne odločbe zavrnilo, ker je po ugovoru nasprotne udeleženke ocenilo, da je bila v postopku pred tujim sodiščem zagrešena pomanjkljivost postopka iz drugega odstavka 96. člena ZMZPP. To oceno je oprlo predvsem na predložen prevod tuje sodne odločbe, ki med drugim vsebuje ugotovitev, da "je bil obtožni predlog priglašen dne 07.07.1994" in da "kljub ritualnosti priglasitve tožena stranka ni pristopila, niti se ni javila, zato se je nadaljevalo v njeni proglašeni odsotnosti". Prvostopenjsko sodišče je nadalje ocenilo, da predlagatelj zgolj z interpretacijo overjenega prevoda tuje sodne odločbe (ki da ni točen) ni izkazal, da je bila nasprotni udeleženki vročena tožba ali da je bila obveščena o postopku. Ker predlagatelj tudi na drug način ni izkazal, da je bilo nasprotni udeleženki vročeno vabilo ali tožba, je sodišče prve stopnje zaključilo, da nasprotna udeleženka ni mogla sodelovati v postopku ter je zato predlog za priznanje tuje sodne odločbe zavrnilo.

Po presoji vrhovnega sodišča je sodišče prve stopnje pravilno odločilo in ni zagrešilo v pritožbi očitanih nepravilnosti. V postopku za priznanje tuje sodne odločbe se smiselno uporabljajo določbe Zakona o nepravdnem postopku - ZNP (111. člena ZMZPP).

Po določilu 21. člena ZNP mora predlog med drugim vsebovati dejstva, ki so pomembna za odločitev in dokaze za navedbe. Predlagatelj je v tem primeru priložil predlogu prevod tuje sodne odločbe. Ta prevod je bil po poznejših predlagateljevih izvajanjih pomanjkljiv v delu, ki je obravnaval določene predpostavke v zvezi s postopkom pred tujim sodiščem. Taka izvajanja dejansko potrjujejo ugotovitve sodišča prve stopnje, oprte na prevod tuje sodne odločbe, da nasprotni udeleženki ni bila dana možnost sodelovanja na sodišču. Vendar ugotovitev (ki so posledica prevoda, ki ga je preskrbel predlagatelj) in na katerih temelji izpodbijani sklep, ni mogoče spreminjati za nazaj na podlagi strankine interpretacije prevoda ali popravka prevoda, kar poskuša doseči predlagatelj s pritožbo. Za odločitev so bile tako pomembne ugotovitve, ki so temeljile na dejstvih, navedenih do odločanja v ugovornem postopku. Ker s takimi dejstvi ni bil ovržen ugovor nasprotne udeleženke, da ni mogla sodelovati v postopku, v katerem je bila izdana tuja sodna odločba, je sodišče prve stopnje v skladu z določilom 96. člena ZMZPP zavrnilo predlog. Pri tem vrhovno sodišče še ugotavlja, da v zadevi ni bila uporabljena Konvencija o vzajemni pravni pomoči v civilnih in upravnih zadevah z dne 03.12.1960, dogovorjena med R Italijo in prejšnjo FLRJ (katere pravno nasledstvo je RS notificirala z aktom o notifikaciji nasledstva sporazuma nekdanje Jugoslavije z Republiko Italijo 29.07.1992 - Ur. l. RS - Mednarodne pogodbe, št. 11/92), kar pa na odločitev ni vplivalo, ker je bil predlog zavrnjen.