Jedro

Predhodno ali prejudicialno vprašanje je vprašanje o obstoju ali neobstoju kakšne pravice oziroma pravnega razmerja, od rešitve katerega je odvisna meritorna odločba o glavni stvari. Pri prejudicialnosti gre za relacijo odvisnosti dveh pravnih razmerij. Pravica ali pravno razmerje sta prejudicialna le, če nista identična z glavno stvarjo in če rešitev predhodnega vprašanja tvori temelj, od katerega je odvisna odločitev sodišča o glavni stvari.

Vprašanje, ali ima opravljeno delo tožnice značilnosti dela po podjemni pogodbi, ni vprašanje o obstoju ali neobstoju pravice ali pravnega razmerja, od katerega bi bila odvisna odločitev o glavni stvari. V obeh postopkih se obravnava le isto delo v smislu identičnega dejanskega stanja, kar pa ni razlog za prekinitev postopka na podlagi 1. točke prvega odstavka 206. člena ZPP.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi 1. točke prvega odstavka 206. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) prekinilo predmetni pravdni postopek do pravnomočne rešitve pravdnega postopka P 180/2019, vodenega pri Okrožnem sodišču v Novem mestu.

2. Zoper navedeni sklep se je pravočasno pritožila tožnica zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da višje sodišče pritožbi ugodi in sodišču prve stopnje naloži, da oba postopka združi v enotno obravnavanje. V predmetni zadevi sodišče vodi postopek zaradi ugotovitve obsega skupnega premoženja in deležev na njem. Izvedlo je že relevantne dokaze, nato pa postopek prekinilo zaradi zahtevka tožnice, ki ga pri istem sodišču uveljavlja zaradi plačila za opravljeno delo pri tožencu kot samostojnem podjetniku v času trajanja zunajzakonske skupnosti. Tožnica tudi v predmetnem sporu zatrjuje prispevek k ustvarjanju skupnega premoženja, ki predstavlja tudi pravice in sredstva samostojnega podjetnika. Toženec nasprotno trdi, da gre za dvojno uveljavljanje istega zahtevka v dveh različnih postopkih. Obe stranki sta zaradi ekonomičnosti predlagali združitev postopkov. V drugem postopku prvi narok sploh še ni bil razpisan. V vsakem primeru gre za vprašanje obsega skupnega premoženja, ki ga je treba obravnavati enotno in nedeljivo.

3. Toženec na pritožbo ni odgovoril. 4. Pritožba je utemeljena.

5. Po 1. točki prvega odstavka 206. člena ZPP sodišče odredi prekinitev postopka, če sklene, da ne bo samo reševalo predhodnega vprašanja. Kadar je odločba sodišča odvisna od predhodne rešitve vprašanja, ali obstaja kakšna pravica ali pravno razmerje (predhodno vprašanje), pa o njem še ni odločilo sodišče ali kakšen drug pristojni organ, lahko sodišče samo reši to vprašanje, če ni s posebnimi predpisi drugače odločeno. Rešitev predhodnega vprašanja ima pravni učinek samo v pravdi, v kateri je bilo vprašanje rešeno (prvi in drugi odstavek 13. člena ZPP).

6. Tožnica v tej (prekinjeni) pravdi zahteva ugotovitev, da v skupno premoženje pravdnih strank, ki sta bivša zunajzakonska partnerja, spada več nepremičnin, premičnin in kupnina za nekaj prodanih tovornih vozil ter da sta deleža pravdnih strank na tem premoženju enaka. Toženec, ki deluje tudi kot samostojni podjetnik A. A. s. p. trdi, da je dejavnost začel z izključno pomočjo očeta in je zato vse premoženje, ki pripada s. p., njegovo posebno premoženje. Meni tudi, da je njegov delež na skupnem premoženju bistveno večji, in sicer 80 %. V nasprotju s tem tožnica trdi, da je tudi premoženje s. p. skupno premoženje, da je v okviru dejavnosti s. p. vodila potne naloge, urejala vso dokumentacijo v zvezi z dejavnostjo in trošarinami, pripravljala dokumente za plače ipd.

7. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom postopek za ugotovitev obsega in deležev na skupnem premoženju prekinilo do pravnomočne rešitve pravdnega postopka P 180/2019, ki teče pred Okrožnim sodiščem v Novem mestu. Gre za postopek, v katerem tožnica od toženca zahteva plačilo za delo v prej omenjenem s. p. za čas od njegove ustanovitve v letu 2012 do sklenitve pogodbe o zaposlitvi, in sicer v skupnem znesku 51.020 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Trdi, da je vse do februarja 2019 za toženca kot naročnika opravljala umska dela (pisarniško poslovanje in administracija) po ustni pogodbi o delu (619. člen Obligacijskega zakonika).

8. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je sodišče prve stopnje predmetni postopek prekinilo, ker je štelo, da je vprašanje, ali ima opravljeno delo tožnice značilnosti dela po podjemni pogodbi, predhodno vprašanje iz 1. točke prvega odstavka 206. člena ZPP. Predhodno ali prejudicialno vprašanje je vprašanje o obstoju ali neobstoju kakšne pravice oziroma pravnega razmerja, od rešitve katerega je odvisna meritorna odločba o glavni stvari. Pri prejudicialnosti gre za relacijo odvisnosti dveh pravnih razmerij. Pravica ali pravno razmerje sta prejudicialna le, če nista identična z glavno stvarjo in če rešitev predhodnega vprašanja tvori temelj, od katerega je odvisna odločitev sodišča o glavni stvari.

9. Čeprav sodišče prve stopnje pravilno ugotavlja, da tožnica v postopku P 180/2019 za opravljeno delo v s. p. zahteva plačilo, v predmetnem postopku pa zahteva, da se isto delo upošteva kot njen prispevek k ustvarjanju skupnega premoženja, po presoji pritožbenega sodišča ne gre za razmerje prej opisane prejudicialnosti. Vprašanje, ali ima opravljeno delo tožnice značilnosti dela po podjemni pogodbi, ni vprašanje o obstoju ali neobstoju pravice ali pravnega razmerja, od katerega bi bila odvisna odločitev o glavni stvari. V obeh postopkih se obravnava le isto delo v smislu identičnega dejanskega stanja, kar pa ni razlog za prekinitev postopka na podlagi 1. točke prvega odstavka 206. člena ZPP.

10. Poleg tega terjatev tožnice iz postopka P 180/2019 ni predmet tožbenega zahtevka v pravdi za ugotovitev obsega in deležev na skupnem premoženju, ampak jo toženec kot terjatev, ki spada v skupno premoženje, uveljavlja v nasprotni tožbi (P 25/2021), ki z obravnavano (z izpodbijanim sklepom prekinjeno), ni združena.

11. Glede predloga pritožnice, naj pritožbeno sodišče sodišču prve stopnje naloži združitev postopkov, pa je treba še pojasniti, da je odločitev o združitvi postopkov stvar formalno procesnega vodstva, ki je v rokah sodišča prve stopnje. Stranka sicer lahko predlaga, naj se dve ali več pravd združi, vendar sodišče na njen predlog ni v ničemer vezano in tudi višje sodišče sodišču prve stopnje tega ne more naložiti.

12. Zaradi navedenih razlogov je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP).

13. Izrek o stroških postopka temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP.