Jedro

Glede na ugotovljeno dejansko stanje, ko je bilo pri tožniku ugotovljeno, da je glede na svoje zdravstveno stanje še vedno zmožen v polnem delovnem času opravljati drugo ustrezno delo, ki ni na višini, ki ni v ropotu, na premičnih objektih in je enostavno in psihično nezahtevno, je že tožena stranka tožniku priznala ustrezne pravice iz invalidskega zavarovanja kot invalidu III. kategorije invalidnosti, ob upoštevanju določb 27., 34. in 116. člena ZPIZ (1992) od 4.1.1999 dalje. Ker je tožnik zmožen za opravljanje dela z omejitvami v polnem delovnem času, ni pogojev, da bi se mu priznale pravice delovnega invalida II. kategorije, še manj pa pravica do invalidske pokojnine kot delovnemu invalidu I. kategorije invalidnosti.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Prvostopenjsko sodišče je zavrnilo tožnikov tožbeni zahtevek na razveljavitev odločb tožene stranke št. 4078631 z dne 17.5.1999 in 7.10.19997, in na ugotovitev I. oziroma II. kategorije invalidnosti in priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja na tej podlagi.

Drugostopenjsko sodišče je zavrnilo pritožbo tožnika kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Zoper pravnomočno drugostopno sodbo je tožnik vložil revizijo zaradi revizijskega razloga zmotne uporabe materialnega prava. Navajal je, da sodišče pri odločanju ni upoštevalo vse medicinske dokumentacije, da se je pri odločanju sodišče zato oprlo na nepopolni mnenji invalidskih komisij in zato zmotno uporabilo materialno pravo. Poleg tega pri podaji mnenja nista sodelovala ustrezna zdravnika specialista - zdravnik travmatolog in zdravnik nevrolog. Tožnik je doživel nesrečo, utrpel življenjsko nevarne poškodbe in zaradi posledic ni sposoben opravljati nobenega organiziranega dela. Tožnik ne more skrbeti zase, ima vrtoglavice, pada v nezavest, ima okvare vida in sluha, je upočasnjen in prestrašen. Boji se odgovornosti. Zato je predlagal, da revizijsko sodišče reviziji ugodi in razveljavi sodbi sodišč druge in prve stopnje in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Revizija je bila v skladu z določbo 375. člena zakona o pravdnem postopku (ZPP - Uradni list RS, št. 26/99 in nadalj.) vročena nasprotni stranki, ki na revizijo ni odgovorila in Državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

Revizija ni utemeljena.

Revizija je izredno, nesuspenzivno, devolutivno, dvostransko in samostojno pravno sredstvo proti pravnomočnim odločbam sodišč druge stopnje. Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi le v delu, ki se z revizijo izpodbija, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Po uradni dolžnosti pazi le na pravilno uporabo materialnega prava (371. člen ZPP).

Po določbi tretjega odstavka 370. člena ZPP revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zato revizijsko sodišče izpodbijane sodbe glede tovrstnih revizijskih navedb ni preizkušalo.

Revizijsko sodišče ni ugotovilo zmotne uporabe materialnega prava v izpodbijani sodbi, saj je sodišče odločilo skladno z določbami zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ (1992) - Uradni list RS, št. 12/92 in nadalj.).

Po določbi prvega odstavka 27. člena ZPIZ (1992) je invalidnost po tem zakonu podana, če nastane pri zavarovancu zmanjšanje ali izguba delovne zmožnosti za delo na delovnem mestu, na katerega je zavarovanec trajno razporejen pred nastankom teh sprememb v zdravstvenem stanju, ki so posledica poškodbe pri delu, poklicne bolezni, poškodbe izven dela ali bolezni, ki jih ni mogoče odvrniti z zdravljenjem ali z ukrepi medicinske rehabilitacije. Po določbi tretjega odstavka tega člena je izguba delovne zmožnosti podana, če zavarovanec ni več zmožen opravljati organiziranega pridobitnega dela vsaj s polovičnim delovnim časom.

Glede na očitke revizije, da invalidska komisija ni imela na voljo celotne medicinske dokumentacije, je ugotoviti, da ta očitek ne drži. Res je samo, da v spisu ni mnenja zdravnika travmatologa, vendar je treba upoštevati, da ta tožnika zaradi narave poškodb, ki so bile samo na glavi, ni zdravil, saj je bil po nesreči hospitaliziran na nevrokirurški kliniki, so pa pri podaji mnenja invalidskih komisij bili upoštevani izvidi in mnenja otologa, nevrologa, psihiatra, psihologa, okulista, anesteziologa, zdravnika medicine dela in ambulante za terapijo bolečine. Tudi ni sprejemljiv očitek, da v sestavi invalidskih komisij ni sodeloval zdravnik nevrolog, saj je iz dokumentacije v spisu razvidno, da je bil ta celo predsednik senata invalidske komisije prve stopnje, v sestavu invalidske komisije druge stopnje pa je res sodeloval zdravnik nevropsihiater. Zato ni mogoče upoštevati revizijske navedbe, da je bilo zaradi zmotne uporabe materialnega prava nepopolno ugotovljeno dejansko stanje (obraten očitek pa ne bi bil upošteven v revizijskem postopku).

Glede na ugotovljeno dejansko stanje, ko je bilo pri tožniku ugotovljeno, da je glede na svoje zdravstveno stanje še vedno zmožen v polnem delovnem času opravljati drugo ustrezno delo, ki ni na višini, ki ni v ropotu, na premičnih objektih in je enostavno in psihično nezahtevno, je že tožena stranka tožniku priznala ustrezne pravice iz invalidskega zavarovanja kot invalidu III. kategorije invalidnosti, ob upoštevanju določb 27., 34. in 116. člena ZPIZ (1992) od 4.1.1999 dalje. Ker je tožnik zmožen za opravljanje dela z omejitvami v polnem delovnem času, ni pogojev, da bi se mu priznale pravice delovnega invalida II. kategorije, še manj pa pravica do invalidske pokojnine kot delovnemu invalidu I. kategorije invalidnosti.

Zaradi navedenih razlogov je revizijsko sodišče v skladu z določbo 378. člena ZPP revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.