Jedro

Na podlagi določb 30. člena ZDSS-1 sodišče druge stopnje svoje dokazne ocene in odločitve ne more graditi le na podlagi na pritožbeni obravnavi ponovljenega dokaza, če so bili pred sodiščem prve stopnje izvedeni še številni drugi dokazi. Posebej to velja za primer, ko ponovitev dokaza na pritožbeni obravnavi ni prinesla nič bistveno novega. Pri dokazni oceni mora enakovredno upoštevati tudi dokaze, neposredno izvedene pred sodiščem prve stopnje, čeprav le-ti niso neposredno ponovljeni na pritožbeni obravnavi. To stori tako, da upošteva zapisnike o izpovedbah na prvi stopnji zaslišanih prič, strank ali izvedencev. Prav tako mora upoštevati tudi druge listinske dokaze, ki so bili predmet dokazne ocene pred sodiščem prve stopnje in ki se nanašajo na dejstva, pomembna za odločitev.

Izrek

Reviziji se ugodi, sodba sodišča druge stopnje se razveljavi in se zadeva vrne sodišču druge stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožnikov tožbeni zahtevek za ugotovitev neveljavnosti sporazuma o razveljavitvi tožnikove pogodbe o zaposlitvi, ki sta ga stranki sklenili dne 20. 12. 2006, in zahtevek za ugotovitev nezakonitosti prenehanja tožnikove pogodbe o zaposlitvi na podlagi tega sporazuma z 31. 3. 2007. Hkrati je zavrnilo tudi zahtevek za priznanje pravic iz delovnega razmerja na podlagi tožnikove pogodbe o zaposlitvi za čas od 1. 4. 2007 do 5. 4. 2007 in za sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi s 6. 4. 2008 ter plačilo odškodnine in stroškov postopka. Presodilo je, da je bil sporazum o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi med tožnikom in toženo stranko dne 20. 12. 2006 zakonito sklenjen in da je tožniku delovno razmerje v skladu s tem sporazumom dne 31. 3. 2007 zakonito prenehalo.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbi tožnika ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je v skladu s tožbenim zahtevkom ugotovilo neveljavnost sporazuma o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi, nezakonitost prenehanja tožnikove pogodbe o zaposlitvi, oziroma ugotovilo, da tožnikova pogodba o zaposlitvi velja tudi od 31. 3. 2007 dalje. Glede odločitve o ostalih zahtevkih je sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo in vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Po izvedbi glavne obravnave, na kateri je ponovno zaslišalo tožnika, je presodilo, da tožnik sporazuma o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi ni podpisal v smislu sprejema oziroma soglasja z vsebino sporazuma, temveč je podpisal le prevzem predloga sporazuma, da bi ga lahko proučil, tako da do sklenitve sporazuma ni prišlo.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožena stranka revizijo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je sodišče s ponavljanjem zaslišanja le tožnika na pritožbeni obravnavi bistveno kršilo pravila pravdnega postopka v smislu 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker sočasno ni ponovilo tudi dokaza z zaslišanjem zastopnika tožene stranke. Zaradi takega ravnanja sodišče ni moglo sprejeti ustrezne dokazne ocene oziroma zaradi le enostranske ponovitve dokaza z zaslišanjem tožnika, ne pa tudi tožene stranke in prič, zaslišanih pred sodiščem prve stopnje, niti ni moglo ustrezno preizkusiti dokazne ocene sodišča prve stopnje glede sklenitve sporazuma o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi. Dejansko je tožnik le ponovil svojo izpovedbo, podano pred sodiščem prve stopnje, tako da iz njegove izpovedbe niso izhajala nikakršna nova dejstva, ki bi omogočala drugačno odločitev. Tudi na pritožbeni obravnavi je tožnik priznaval, da se je podpisal na oba izvoda sporazuma ter da se je pripravljeni sporazum spreminjal s pisnimi dostavki v njegovi navzočnosti. O teh odločilnih dejstvih izpodbijana sodba ne vsebuje razlogov. Prav tako sodba ne vsebuje razlogov, zakaj se udeleženci sestanka z dne 20. 12. 2006 niso dogovorili za nov datum sestanka glede sklenitve sporazuma, če njegova vsebina takrat še ni bila dorečena. Hkrati se sodišče ni opredelilo do izpovedbe priče V., oziroma vsebine zapisnika o njegovem zaslišanju, da ga je tožnik naslednji dan poklical in ga prosil za posredovanje pri direktorju, da bi se dogovorjeni sporazum o prenehanju delovnega razmerja razveljavil. V zvezi s tem revizija očita sodišču bistveno kršitev iz 15. točke (pravilno 14. točke) drugega odstavka 339. člena ZPP, saj obstaja nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listin in listinami o izvedbi dokazov z zaslišanjem strank in prič, oziroma o odločilnih dejstvih sodba sploh nima razlogov. Navaja nelogičnost zapisov v obrazložitvi izpodbijane sodbe, da „v postopku ni bilo nesporno izkazano, da bi se tožnik kakorkoli dogovarjal s toženo stranko glede sporazuma o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi z dne 1. 9. 2003“ in da „ni mogoče sprejeti zatrjevanj tožene stranke, da so priče in zakoniti zastopnik izpovedali ...“. Navaja, da bi sodišče moralo vsebino izpovedb prič preveriti iz zapisnikov o njihovih izpovedbah, ne pa izhajati iz zatrjevanja tožene stranke. Prav tako je zmoten zaključek sodišča, da tožnik ni podpisal sporazuma, ker ga ni on predlagal. Izpodbijana sodba tudi ne vsebuje razlogov za odločitev v smislu določb 118. člena ZDR, prav tako pa je sodišče neutemeljeno ugotovilo veljavnost tožnikove pogodbe o zaposlitvi vse od 31. 3. 2007 dalje, saj je bil tožnik v vmesnem obdobju zaposlen drugje.

4. Revizija je bila vročena tožniku, ki nanjo ni odgovoril. 5. Revizija je utemeljena.

6. Zgolj zaradi tega, ker je na pritožbeni obravnavi sodišče ponovilo le dokaz z zaslišanjem tožnika, ni storilo bistvene kršitve določb pravdnega postopka v smislu 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Ker je bila tožena stranka na pritožbeni obravnavi navzoča, ji je bila zagotovljena možnost neposrednega obravnavanja pred sodiščem tudi v zvezi z izvedbo tega dokaza. Utemeljeno pa revizija navaja, da na podlagi določb 30. člena ZDSS-1 sodišče druge stopnje svoje dokazne ocene in odločitve ne more graditi le na podlagi na pritožbeni obravnavi ponovljenega dokaza, če so bili pred sodiščem prve stopnje izvedeni še številni drugi dokazi. Posebej to velja za primer, ko ponovitev dokaza na pritožbeni obravnavi ni prinesla nič bistveno novega. Pri dokazni oceni mora enakovredno upoštevati tudi dokaze, neposredno izvedene pred sodiščem prve stopnje, čeprav le-ti niso neposredno ponovljeni na pritožbeni obravnavi. To stori tako, da upošteva zapisnike o izpovedbah na prvi stopnji zaslišanih prič, strank ali izvedencev. Prav tako mora upoštevati tudi druge listinske dokaze, ki so bili predmet dokazne ocene pred sodiščem prve stopnje in ki se nanašajo na dejstva, pomembna za odločitev (8. člen ZPP).

7. Obojestransko v dveh vsebinsko praktično enakih izvodih podpisana listina z dne 20. 12. 2006 o sporazumni razveljavitvi tožnikove pogodbe o zaposlitvi je sama na sebi nejasna glede podpisa tožnika zaradi pripisa „prejel“ ob tožnikovem podpisu. Do spora med udeležencema tega sporazuma je prišlo zaradi zatrjevanega različnega razumevanja takega pripisa. Tožnik na podlagi takega pripisa zatrjuje, da je s podpisom potrdil le sprejem predloga sporazuma, na katerega ob tem še ni pristal (ga še ni akceptiral), tožena stranka pa, da je tožnik s podpisom akceptiral sporazum, pripis pa pomeni le, da je ob tem tudi prevzel en izvod sporazuma.

8. Glede na določbe prvega odstavka 11. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR) o smiselni uporabi splošnih pravil civilnega prava, če ZDR ne rešuje vprašanj v zvezi s pogodbo o zaposlitvi, je potrebno tudi glede navedenih nejasnosti smiselno uporabiti pravila o razlagi pogodb iz 82. do 84. člena Obligacijskega zakonika (OZ), saj predstavlja tudi sporazum o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi po svoji naravi pogodbo med delavcem in delodajalcem. Na podlagi drugega odstavka 82. člena OZ se tako pri razlagi spornih določil ni treba držati dobesednega pomena uporabljenih izrazov, temveč je treba iskati skupen namen pogodbenikov in določilo razumeti tako, kot ustreza načelom obligacijskega prava. Nejasna določila v naprej s strani ene stranke pripravljeni pogodbi je potrebno razlagati v korist druge stranke (83. člen OZ).

9. Ker pripis ob tožnikovih podpisih na obeh izvodih sporazuma upravičeno pušča odprto vprašanje pomena tožnikovih podpisov, je bistveno vprašanje, ali je bil o sporazumu o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi dosežen dejanski konsenz med strankama v sporu. Pomembno je, ali je med strankama prišlo do usklajevanja vsebine sporazuma in kako sta stranki lahko razumeli zaključek pogovorov ob podpisih na listini glede na predhodno usklajevanje.

10. Odgovori na vprašanja v zvezi z gornjimi dejstvi so pomembni za odločitev. Pri tem je zapis sodišča, da „ni bilo nesporno izkazano, da bi se tožnik karkoli dogovarjal s toženo stranko glede sporazuma“, dejansko nelogičen, saj ne gre za nespornost tega dejstva, temveč bi moralo sodišče na podlagi vseh izvedenih dokazov sprejeti dokazno oceno, ali so taki dogovori bili ali ne in kakšen je bil zaključek. Prav tako se sodišče sklicuje oziroma ne sprejema zatrjevanj tožene stranke o izpovedbi zaslišanih prič in zakonitega zastopnika, da je tožnik podpisal sporazum, namesto da bi izpovedbo le-teh pred sodiščem samo dokazno ocenilo. Ali je pri tem tožnik sporazum v smislu akcepta podpisal na lastno pobudo, ali na predlog tožene stranke, je za veljavnost sporazuma pravno nepomembno. Prav tako revizija utemeljeno navaja, da se sodišče neutemeljeno ni opredelilo do izpovedbe priče V., da ga je tožnik naslednji dan klical zaradi posredovanja v zvezi z možnostjo razveljavitve sporazuma.

11. Glede na gornje ugotovitve so razlogi izpodbijane sodbe dejansko najmanj nejasni, tako da se glede bistvenih vprašanj ne da preizkusiti. Ker se sodišče ni vsebinsko opredelilo do izpovedb zaslišanih prič pred sodiščem prve stopnje, kot izhajajo iz zapisnikov, je ugotovitev sodišča, da sporazum o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi ni bil sklenjen, tudi v nasprotju s temi zapisniki. Tako revizija sodišču utemeljeno očita bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP (veljavnega v času izdaje sodbe sodišča prve stopnje).

12. Glede na navedeno je sodišče na podlagi prvega odstavka 379. člena ZPP reviziji ugodilo in sodbo sodišča druge stopnje razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču druge stopnje v novo sojenje. Ob ustrezni opredelitvi do vseh izvedenih dokazov bo sodišče odpravilo ugotovljene nepravilnosti in se po potrebi opredelilo tudi do toženkinega podrednega predloga za sodno razvezo pogodbe o zaposlitvi v smislu 118. člena ZDR namesto reintegracije tožnika v delovno razmerje, podanega že v postopku pred sodiščem prve stopnje.