Jedro

Četrti odstavek 420. člena Zakona o kazenskem postopku določa, v katerih primerih se sme vložiti zahteva za varstvo zakonitosti med kazenskim postopkom, ki ni pravnomočno končan.

Izrek

Zahteva za varstvo zakonitosti se zavrže.

Obrazložitev

A. 1. Okrožno sodišče v Celju je z uvodoma navedenim sklepom odločilo, da se odvetniku A. N. ne dovoli zagovarjati obtoženega D. Š. v postopku, ki teče pri tem sodišču zaradi nadaljevanih kaznivih dejanj oškodovanja upnikov po drugem odstavku 234. člena v zvezi s 25. členom in nadaljevanega kaznivega dejanja pranja denarja po tretjem, drugem in prvem odstavku 252. člena Kazenskega zakonika. Višje sodišče v Celju je s sklepom II Kp 40425/2010 z dne 21. 8. 2012 pritožbo obtoženčevega zagovornika zavrnilo kot neutemeljeno in obtožencu naložilo plačilo sodne takse.

2. Zoper navedeni pravnomočni sklep vlaga zahtevo za varstvo zakonitosti odvetnik A. N. Vrhovnemu sodišču predlaga, da zahtevi za varstvo zakonitosti ugodi ter sklepa sodišč prve in druge stopnje razveljavi.

B.

3. Po določbi četrtega odstavka 420. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) se sme med kazenskim postopkom, ki ni pravnomočno končan, vložiti zahteva za varstvo zakonitosti samo zoper pravnomočno odločbo o odreditvi pripora, zoper pravnomočno odločbo o podaljšanju pripora pa le v primeru podaljšanja s sklepom senata Vrhovnega sodišča in v primeru podaljšanja po vložitvi obtožnice (drugi odstavek 272. člena ZKP).

4. V obravnavanem primeru je odvetnik A. N. vložil zahtevo za varstvo zakonitosti zoper sklep, s katerim mu sodišče, pred katerim poteka kazenski postopek, ni dovolilo zastopati obtoženega D. Š. V času vložitve zahteve za varstvo zakonitosti kazenski postopek zoper obtoženca še ni bil pravnomočno končan, zato je Vrhovno sodišče na podlagi drugega odstavka 423. člena ZKP odvetnikovo zahtevo za varstvo zakonitosti zavrglo kot nedovoljeno.