Jedro

Sodišče prve stopnje s sklepom, s katerim ugodi predlogu novega upnika za vstop v izvršbo namesto prvotnega upnika, hkrati odloči o procesni in stvarni legitimaciji na aktivni strani. S spremembo upnika po vložitvi predloga za izvršbo pride namreč do spremembe sklepa o izvršbi v subjektivnem delu na aktivni strani, zaradi načela formalne legalitete pa je sklep o vstopu novega upnika konstitutiven z materialnopravno in procesno pravno naravo.

Ob smiselni uporabi določbe 214. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ se neprerekanih (in s tem priznanih) dejstev ne dokazuje.

Upnik se šteja za poplačanega v obsegu, navedenem v pravnomočnem sklepu o končni razdelitvi, katerega sestavni del je končni načrt končne razdelitve. Niti v določbah ZIZ niti v določbah ZFPPIPP ni podlage za stališče, da bi se upnik štel za poplačanega v višini ocenjene vrednosti prevzetih nepremičnin, ne glede na pravnomočni sklep o končni razdelitvi.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep: - v izpodbijanem zavrnilnem delu I. točke izreka delno spremeni tako, da se ugovoru dolžnikov po izteku roka ugodi še za plačila: 10. 3. 2015 v znesku 853,73 EUR, 13. 4. 2015 v znesku 928,00 EUR, 6. 5. 2015 v znesku 924,21 EUR, 9. 6. 2015 v znesku 1.221,91 EUR, 14. 7. 2015 v znesku 1.678,72 EUR, 19. 8. 2015 v znesku 660,39 EUR, 7. 9. 2015 v znesku 683,00 EUR, 7. 10. 2015 v znesku 963,14 EUR, 17. 11. 2015 v znesku 705,00 EUR, 19. 3. 2015 v znesku 470,39 EUR, 21. 4. 2015 v znesku 480,00 EUR, 13. 5. 2015 v znesku 427,79 EUR, 17. 6. 2015 v znesku 470,00 EUR, 14. 7. 2015 v znesku 295,62 EUR, 21. 7. 2015 v znesku 130,80 EUR, 19. 8. 2015 v znesku 711,18 EUR, 14. 9. 2015 v znesku 323,15 EUR, 26. 10. 2015 v znesku 66,08 EUR, 17. 11. 2015 v znesku 407,00 EUR, 31. 3. 2015 v znesku 402,56 EUR, 30. 4. 2015 v znesku 402,56 EUR, 29. 5. 2015 v znesku 402,56 EUR, 30. 6. 2015 v znesku 241,32 EUR, 31. 7. 2015 v znesku 241,32 EUR, 31. 8. 2015 v znesku 166,68 EUR, 30. 9. 2015 v znesku 166,68 EUR, 30. 10. 2015 v znesku 166,68 EUR, 30. 11. 2015 v znesku 166,68 EUR, 31. 12. 2015 v znesku 164,09 EUR, 29. 1. 2016 v znesku 160,02 EUR, 29. 2. 2016 v znesku 160,02 EUR, 31. 3. 2016 v znesku 160,02 EUR, 29. 4. 2016 v znesku 160,02 EUR, 31. 5. 2016 v znesku 160,02 EUR, 30. 6. 2016 v znesku 160,02 EUR, 29. 7. 2016 v znesku 160,02 EUR, 31. 8. 2016 v znesku 160,02 EUR, 30. 9. 2016 v znesku 160,02 EUR in 28. 10. 2016 v znesku 164,09 EUR, ter se še v tem obsegu izvršba ustavi; - v izpodbijani III. točki izreka spremeni tako, da se odmerjeni stroški upnika znižajo za 42,27 EUR, stroškovnemu zahtevku dolžnikov pa se ugodi še za 74,30 EUR.

II. V preostalem delu se pritožba zavrne in se sklep v nespremenjenem zavrnilnem delu I. točke izreka, v nespremenjenem delu III. točke izreka in v II. točki izreka sklep potrdi.

III. Upnik sam krije svoje stroške odgovora na pritožbo, dolžnikoma pa mora v osmih dneh od vročitve tega sklepa povrniti 83,10 EUR stroškov pritožbenega postopka, višji stroškovni zahtevek dolžnikov se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugovoru dolžnikov po izteku roka delno ugodilo, in sicer za skupni znesek 131.367,41 EUR, in v tem obsegu izvršbo ustavilo, v preostalem delu pa je ugovor dolžnikov zavrnilo (I. točka izreka), zavrnilo je predlog dolžnikov za odlog izvršbe (II. točka izreka), dolžnikoma je naložilo upniku v osmih dneh povrniti stroške ugovornega postopka, odmerjene na 765,38 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, v višjem zahtevku pa je predlog dolžnikov kot neutemeljen zavrnilo (III. točka izreka), upniku je naložilo dolžnikoma v osmih dneh povrniti stroške ugovornega postopka, odmerjene na 659,38 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, v višjem zahtevku pa je predlog upnika kot neutemeljen zavrnilo (IV. točka izreka).

2. Zoper sklep sta se dolžnika po pooblaščencu pravočasno pritožila. Izpodbijata ga v zavrnilnem delu. Kot izpodbijani del sicer navajata del I. točke izreka, v katerem je ugovor po izteku roka zavrnjen, II. točko izreka in del III. točke izreka sklepa, v katerem jima je naloženo plačilo stroškov ugovornega postopka, vendar pa je iz pritožbenega predloga razvidno, da izpodbijata tudi del III. točke izreka, v katerem je njun stroškovni predlog zavrnjen (ta del izreka bi sicer sodil v IV. točko izreka, zavrnilni del upnikovega stroškovnega zahtevka pa bi sodil v III. točko izreka, vendar je izrek kljub temu razumljiv in ga je pritožbeno sodišče obravnavalo, kot se glasi). Uveljavljata vse pritožbene razloge in predlagata spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se ugovoru po izteku roka ugodi tudi v preostalem delu in v celoti ugodi predlogu za odlog izvršbe ter upniku naloži plačilo stroškov ugovornega postopka v celoti, podredno pa predlagata razveljavitev sklepa v izpodbijanem delu in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v tem obsegu v nov postopek. Zahtevata povrnitev stroškov pritožbenega postopka.

3. Upnik je po pooblaščenki na pritožbo odgovoril in ji v celoti nasprotuje ter predlaga njeno zavrnitev. Zahteva povrnitev stroškov odgovora.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Pritožnika utemeljeno izpodbijata stališče sodišča prve stopnje, da je bil novi upnik, to je A., d.o.o., procesno legitimiran za vložitev odgovora na njun ugovor po izteku roka. V skladu s tretjim odstavkom 24. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) vstopi novi upnik v izvršbo namesto prvotnega (če pride do spremembe po vložitvi predloga za izvršbo), če z javno ali po zakonu overjeno listino ali s pravnomočno odločbo, izdano v pravdnem postopku, dokaže, da je bila terjatev prenesena ali je na drug način prešla nanj. To pomeni, da sodišče prve stopnje s sklepom, s katerim ugodi predlogu novega upnika za vstop v izvršbo namesto prvotnega upnika, hkrati odloči o procesni in stvarni legitimaciji na aktivni strani.1 S spremembo upnika po vložitvi predloga za izvršbo pride namreč do spremembe sklepa o izvršbi v subjektivnem delu na aktivni strani, zaradi načela formalne legalitete pa je sklep o vstopu novega upnika konstitutiven z materialnopravno in procesno pravno naravo, kot utemeljeno uveljavljata pritožnika, sklicujoč se na že zavzeto stališče višjega sodišča v sklepu I Ip 5660/2011 z dne 21. 2. 2012 (in tudi drugih).

6. Ker je sodišče prve stopnje novemu upniku, ki je 20. 12. 2016 vložil zahtevo za vstop v izvršbo in hkrati tudi odgovor na ugovor po izteku roka in na predlog za odlog izvršbe, priznalo procesno legitimacijo in upoštevalo njegov odgovor, je kršilo tako določbo tretjega odstavka 24. člena ZIZ kot tudi določbo prvega odstavka 58. člena ZIZ.

7. Ugovor dolžnikov po izteku roka, vložen 23. 11. 2016, je bil vročen v odgovor takrat procesno legitimiranemu upniku B., d.d. (list. št. 197 v spisu), ki pa v danem 8-dnevnem roku in kljub opozorilu o posledicah, če na ugovor ne bo odgovoril, odgovora na ugovor ni vložil, temveč je sodno pisanje odstopil družbi A., d.o.o., na katerega je bila sicer terjatev že pred tem cedirana. Ker upnik, ki je bil vse do odločitve o vstopu novega upnika (sklep sodišča prve stopnje z dne 28. 2. 2017 v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani z dne 19. 6. 2017) edini procesno legitimiran v tem izvršilnem postopku, na ugovor ni odgovoril, je nastala posledica iz prvega odstavka 58. člena ZIZ, da se šteje, da so navedbe dolžnikov v ugovoru po izteku roka resnične. Ob pravilni uporabi prvega odstavka 58. člena ZIZ pa izvršilno sodišče upošteva relevantne dolžnikove navedbe, ki temeljijo na pravilni uporabi materialnega prava.

8. Posledica iz prvega odstavka 58. člena ZIZ lahko nastane le ob vložitvi obrazloženega ugovora in tak je ugovor dolžnikov glede njunih plačil in plačil B. B., ki sicer ni stranka tega izvršilnega postopka, je pa prav tako zavezan kot solidarni porok za obveznost glavnega dolžnika in zato njegova plačila vplivajo na obseg terjatve, ki se v izvršilnem postopku izterjuje. Dolžnika sta v ugovoru po izteku roka trditve o opravljenih plačilih dokazovala z listinskimi dokazi in predlagala tudi svoje zaslišanje ter zaslišanje B. B., tako da je v tem obsegu njun ugovor obrazložen. Zmoten je zaključek sodišča prve stopnje, da je ugovor v delu, v katerem sta uveljavljala plačila s strani B. B., neobrazložen, pri čemer je vsebinsko presojalo njegovo utemeljenost v zvezi s predloženimi listinskimi dokazi.

9. Ker procesno legitimirani upnik ugovornim trditvam o plačilih ni nasprotoval, saj na ugovor ni odgovoril, se šteje, da so navedbe dolžnikov v ugovoru resnične. Ob smiselni uporabi določbe 214. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom ZIZ pa se neprerekanih (in s tem priznanih) dejstev ne dokazuje (razen v primeru nedovoljenega razpolaganja z zahtevkom - tretji odstavek 3. člena ZPP, za kar pa v konkretnem primeru ne gre). Zato sodišče prve stopnje ni imelo podlage za ocenjevanje predloženih listinskih dokazov.

10. Ker je trditve dolžnikov v ugovoru po izteku roka glede plačil šteti kot s strani upnika priznana dejstva, je treba ugotoviti še, ali so podani pogoji za njihovo uveljavljanje v ugovoru po izteku roka v skladu s 56. členom ZIZ. Sodišče prve stopnje je pri tej presoji izhajalo iz napačnega materialnopravnega izhodišča, ko je kot časovno mejo vzelo pravnomočnost sklepa o izvršbi 4. 11. 2015, namesto iztek roka za redni ugovor zoper sklep o izvršbi, to je bilo 20. 2. 2015 (glede na vročitev sklepa o izvršbi dolžnikoma 12. 2. 2015, kar izhaja iz vročilnic v spisu). Na podlagi prvega odstavka 56. člena ZIZ lahko namreč dolžnik vloži ugovor po izteku roka do konca izvršilnega postopka, če ugovornega razloga, ki se nanaša na terjatev, brez svoje krivde ni mogel uveljavljati v ugovoru zoper sklep o izvršbi, torej v rednem ugovoru. Namen določbe drugega odstavka 56. člena ZIZ o zavrženju kasnejšega ugovora, če temelji na razlogih, ki bi jih dolžnik lahko uveljavil v prejšnjem ugovoru, je preprečiti zavlačevanje postopka z veriženjem ugovorov. Ne gre pa je razumeti kot obveznost vložitve ugovora po izteku roka glede uveljavljanja dejstev, ki jih dolžnik ni mogel uveljavljati v rednem ugovoru, bi jih pa lahko v času pred pravnomočnostjo odločitve o rednem ugovoru in s tem pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi.

11. Glede na navedeno je torej poleg upoštevanja plačil, o katerih je odločeno v ugodilnem delu I. točke izreka izpodbijanega sklepa, treba upoštevati še zatrjevana ter s strani procesno legitimiranega upnika neprerekana plačila dolžnice A. A. v obdobju od 10. 3. 2015 do 17. 11. 2015 v skupni višini 8.618,10 EUR, dolžnika C. C. v obdobju od 19. 3. 2015 do 17. 11. 2015 v skupni višini 3.782,01 EUR in (tretjega) poroka B. B. v obdobju od 31. 3. 2015 do 28. 10. 2016 v skupni višini 4.125,40 EUR. Ni pa mogoče upoštevati plačil, ki so bila potrditvah ugovora opravljena pred iztekom roka za redni ugovor zoper sklep o izvršbi, to je pred 20. 2. 2015, kar je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo.

12. Dolžnika sta v ugovoru po izteku roka uveljavljala prenehanje terjatve v višini 322.000,00 EUR, to je v višini ocenjene tržne vrednosti nepremičnin, ki so bile na podlagi sklepa Okrožnega sodišča v Ljubljani St 000 prenešene na upnika B., d.d.. Sodišče prve stopnje je v tem delu ugovoru delno ugodilo in ustavilo izvršbo za znesek 124.797,79 EUR, kolikor se šteje upnik B., d.d. za poplačan v skladu s sklepom o končni razdelitvi St 000 z dne 10. 10. 2016, ki je postal pravnomočen 26. 10. 2016. Čeprav tudi v tem delu procesno legitimirani upnik ni odgovoril na ugovor, ob pravilni uporabi materialnega prava ni mogoče slediti ugovornim trditvam in jih šteti za resnične.P

13. Višje sodišče se pridružuje stališču sodišča prve stopnje, da se šteje upnik za poplačanega v obsegu, navedenem v pravnomočnem sklepu o končni razdelitvi St 000 z dne 10. 10. 2016, katerega sestavni del je končni načrt končne razdelitve z dne 8. 10. 2016. V tem sklepu je namreč v povezavi s petim odstavkom 2. točke končnega načrta končne razdelitve odločeno, da znaša delež poplačila terjatev upnika v višini 144.900,00 EUR, znižan za stroške v višini 20.102,21 EUR, torej se upnik poplača v višini 124.797,79 EUR. Niti v določbah ZIZ niti v določbah Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) namreč ni podlage za stališče pritožnikov, da bi se upnik štel za poplačanega v višini ocenjene vrednosti prevzetih nepremičnin, ne glede na pravnomočni sklep o končni razdelitvi. Neutemeljene so pritožbene trditve, da sklep ne vsebuje jasnih razlogov in naj bi zato bila podana bistvena kršitev določb postopka. Sklep namreč v zvezi s tem vsebuje zadostne in razumljive razloge in ga je mogoče preizkusiti.

14. Višje sodišče je glede na navedeno pritožbi zoper zavrnilni del I. točke izreka izpodbijanega sklepa delno ugodilo in sklep spremenilo tako, da je ugodilo ugovoru še za v prvi alineji I. točke izreka tega sklepa navedena plačila dolžnikov in B. B. in v tem obsegu izvršbo ustavilo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). V preostalem delu pa je pritožba zoper zavrnilni del I. točke izreka izpodbijanega sklepa neutemeljena in jo je višje sodišče zavrnilo ter v nespremenjenem delu izpodbijani zavrnilni del I. točke izreka potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

15. Del, v katerem je bilo ugovoru ugodeno, se je povečal za skupni znesek 16.525,51 EUR, kar ob ugotovitvah izpodbijanega sklepa o stroških postopka in uspehu dolžnikov z ugovorom poveča njun uspeh s 33 % na 36,70 % (obračunana terjatev na dan 26. 10. 2016: 403.018,38 EUR, uspeh dolžnikov: 131.367,41 EUR + 16.525,51 EUR = 147.892,92 EUR), oziroma zmanjša upnikov uspeh s 67 % na 63,3 %.

16. Posledično je višje sodišče spremenilo tudi odločitev v izpodbijani III. točki izreka sklepa, tako da je stroške, odmerjene upniku in naložene v plačilo dolžnikoma, znižalo za 42,27 EUR. Po ugotovitvi sodišča prve stopnje bi bil upnik po Odvetniški tarifi (v nadaljevanju OT) ob 100 % uspehu upravičen do povrnitve 1.142,36 EUR stroškov (česar dolžnika v pritožbi ne izpodbijata), ob 63,3 % uspehu pa do 723,11 EUR ali za 42,27 EUR manj, kot je dolžnikoma naloženo v plačilo v III. točki izreka sklepa.

17. Povečanje uspeha dolžnikov vpliva tudi na zavrnilni del odločitve v III. točki izreka izpodbijanega sklepa. Po ugotovitvi sodišča prve stopnje bi bila dolžnika ob 100 % uspehu upravičena do povrnitve 1.999,13 EUR stroškov. Ob 36,7 % uspehu sta upravičena do povrnitve 733,68 EUR ali za 74,30 EUR več, kot je upniku naloženo v plačilo v IV. točki izreka oziroma kot je zavrnjen njun zahtevek v III. točki izreka sklepa.

18. Višje sodišče je glede na prej navedeno delno spremenilo stroškovno odločitev v III. točki izreka izpodbijanega sklepa, kot je odločeno v drugi alineji I. točke izreka tega sklepa, v preostalem delu pa je pritožbo zoper III. točko izreka zavrnilo in sklep v nespremenjenem delu te točke potrdilo (3. in 2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

19. Sodišče prve stopnje je pravilno zavrnilo predlog dolžnikov za odlog izvršbe. Navedlo je pravilne in razumljive razloge, na katere se višje sodišče sklicuje in jih zato ni treba ponavljati. Dolžnika v pritožbi ne navajata nobenega utemeljenega pritožbenega razloga, s katerim bi lahko izpodbila pravilnost ugotovitve sodišča prve stopnje, da nista izkazala pogojev za odlog izvršbe. Poleg tega višje sodišče še pojasnjuje, da sta predlagala odložitev iz posebno upravičenih razlogov za tri mesece (drugi odstavek 71. člena ZIZ), iz podatkov v spisu pa ni razvidno, da bi se v času od vložitve ugovora po izteku roka in predloga za odlog izvršbe dne 23. 11. 2016 izvršba na predmetne nepremičnine opravljala, tako da sta dejansko dosegla odložitev že znotraj postopka odločanja o ugovoru po izteku roka.

20. Pritožba zoper II. točko izreka sklepa je glede na navedeno neutemeljena in jo je višje sodišče, ki tudi ni ugotovilo kršitev, na katere na podlagi drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pazi po uradni dolžnosti, zavrnilo ter sklep v tem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

21. Glede na delni uspeh dolžnikov s pritožbo, sta upravičena tudi do povrnitve sorazmernega dela pritožbenih stroškov v višini 83,10 EUR (drugi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Dolžnika sta pritožbeno izpodbijala zavrnitev ugovora po izteku roka, kolikor se nanaša na njuna zatrjevana in nepriznana plačila in plačila B. B. (A. A.: 17.122,40 EUR, C. C.: 6.240,33 EUR, B. B.: 5.505,40 EUR) in na razliko med ugoditvijo ugovoru v znesku 124.797,79 EUR ter uveljavljanim zneskom ocenjene vrednosti prevzetih nepremičnin 322.000,00 EUR (razlika 197.202,21 EUR). Skupaj torej znaša vrednost izpodbijanega dela sklepa 226.070,34 EUR, s pritožbo pa sta uspela doseči ugoditev ugovoru še za 16.525,51 EUR. Njun uspeh s pritožbo torej znaša 7,31 %.

22. Če bi dolžnika s pritožbo uspela v celoti, bi bila upravičena do povrnitve odvetniških stroškov v višini 2.000 točk, materialnih stroškov v skladu s tretjim odstavkom 11. člena OT, in sicer v pavšalnem znesku v višini 2 % od vrednosti storitve do 1.000 točk in 1 % od presežka nad 1.000 točk, kar v primeru 2.000 točk znese 30 točk. Upravičena bi bila torej do povrnitve stroškov v višini 931,77 EUR, povečano za 22 % DDV, skupaj 1.136,76 EUR. Ker pa sta s pritožbo uspela v 7,31 %, sta upravičena do povrnitve sorazmernega dela stroškov v višini 83,10 EUR. Višji stroškovni zahtevek je zato višje sodišče zavrnilo.

23. Upnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka, ker z odgovorom na pritožbo k odločitvi o pritožbi ni prispeval (prvi odstavek 155. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Navedel ni namreč nobenega dejstva, ki višjemu sodišču na podlagi spisovnega gradiva ne bi bilo poznano, niti argumenta, s katerim bi prepričal višje sodišče o pravilnosti odločitve sodišča prve stopnje glede procesne legitimacije za vložitev odgovora na ugovor dolžnikov po izteku roka. Stroški odgovora na pritožbo se zato izkažejo kot nepotrebni in ni podlage za njihovo naložitev v plačilo dolžnikoma.

1 Prim. S. Triva *V. Belajec *M. Dika Sudsko izvršno pravo, Opći dio, Drugo, dopunjeno i izmijenjeno izdanje, Informator, Zagreb 1984, str. 108, točka 6. Razlaga se sicer nanaša na začetek izvršilnega postopka, glede na ureditev v 24. členu ZIZ pa ni videti razloga za drugačno razlago v primeru spremembe upnika po vloženem predlogu za izvršbo.