Jedro

Tožeča stranka je pravilno zahtevala, da se zaradi vzpostavitve stanja vpisov v zemljiški knjigi, kakršno je bilo pred izvedbo izpodbijane vknjižbe, dovoli vknjižba izbrisa hipoteke.

S tožbo zaradi izpodbijanja pravnih dejanj stečajnega dolžnika se razveljavljajo zgolj učinki pravnega dejanja med stečajnim dolžnikom in osebo, v korist katere je bilo dejanje opravljeno, zato 275. člen ZFPPIPP tožeči stranki ne nalaga postavitve zahtevka za ugotovitev neveljavnosti vknjižbe.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi ter se izpodbijana sodba spremeni tako, da se:

1. V razmerju med tožečo in toženo stranko razveljavi zemljiškoknjižno dovolilo iz Pogodbe o poslovnem sodelovanju in ustanovitvi maksimalne hipoteke z dne 8. 12. 2010, s katerim je tožeča stranka dovolila, da se pri nepremičninah z ID znakom A (prej parc. št. 1098/3 k.o. a), z ID znakom B (prej parc. št. 1102/2 k.o. a), z ID znakom C (prej parc. št. 1097/2 k.o. a), z ID znakom D (prej parc. št. 1098/1 k.o. a), z ID znakom E (prej parc. št. 1098/4 k.o. a), z ID znakom F (prej parc. št. 1098/14 k.o. a), z ID znakom G (prej parc. št. 1102/3 k.o. a), z ID znakom H (prej parc. št. 1102/4 k.o. a), z ID znakom I (prej parc. št. 1098/8 k.o. a), z ID znakom J (prej parc. št. 1102/5 k.o. a), v korist tožene stranke vknjiži skupna maksimalna hipoteka do najvišjega zneska 17.015,85 EUR z rokom vračila 15. 12. 2011. 2. Zaradi vzpostavitve stanja zemljiškoknjižnih vpisov, kot je bilo pred vknjižbo hipoteke, dovoljene na podlagi zemljiškoknjižnega dovolila iz 1. točke izreka, se pri nepremičninah z ID znakom A (prej parc. št. 1098/3 k.o. a), z ID znakom B (prej parc. št. 1102/2 k.o. a), z ID znakom C (prej parc. št. 1097/2 k.o. a), z ID znakom D (prej parc. št. 1098/1 k.o. a), z ID znakom E (prej parc. št. 1098/4 k.o. a), z ID znakom F (prej parc. št. 1098/14 k.o. a), z ID znakom G (prej parc. št. 1102/3 k.o. a), z ID znakom H (prej parc. št. 1102/4 k.o. a), z ID znakom I (prej parc. št. 1098/8 k.o. a), z ID znakom J (prej parc. št. 1102/5 k.o. a), dovoli vknjižba izbrisa hipoteke iz 1. točke izreka te sodbe.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 619,08 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude s plačilom pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka dalje do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano (zavrnilno) zamudno sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek za razveljavitev zemljiškoknjižnega dovolila za vknjižbo skupne maksimalne hipoteke na nepremičninah, navedenih v tožbenem zahtevku ter za dovolitev vknjižbe izbrisa hipoteke zaradi vzpostavitve prejšnjega stanja zemljiškoknjižnih vpisov.

2. Zoper navedeno sodbo je vložila tožeča stranka pravočasno pritožbo. Uveljavljala je vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena ZPP. Pritožbenemu sodišču je predlagala, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

3. Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Tožeča stranka s tožbenim zahtevkom zahteva razveljavitev zemljiškoknjižnega dovolila, na podlagi katerega je bila vknjižena hipoteka v korist tožene stranke ter izbris vknjižene hipoteke.

6. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je bila tožba toženi stranki dne 6.9.2011 pravilno vročena v odgovor ter da nanjo v zakonskem roku ni odgovorila. Izpodbijano sodbo je zato izdalo po preizkusu, ali so podani pogoji za izdajo zamudne sodbe po 318. členu ZPP. Ker je presodilo, da utemeljenost tožbenega zahtevka za izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika ne izhaja iz dejstev, ki so navedena v tožbi (3. točka prvega odstavka 318. člena ZPP), je tožbeni zahtevek zavrnilo.

7. Tožeča stranka je v tožbi podala naslednje navedbe, ki jih pritožbeno sodišče v nadaljevanju povzema. S sklepom St 1366/2010 Okrožnega sodišča v Ljubljani z dne 20.12.2010 se je začel stečajni postopek nad tožečo stranko, ki je bil uveden dne 2.11.2010. Tožena stranka je v stečajnem postopku prijavila terjatev in ločitveno pravico na nepremičninah, navedenih v tožbi. Stečajni upravitelj je prerekal ločitveno pravico, saj sta stranki dne 8.12.2010 sklenili Pogodbo o poslovnem sodelovanju, na podlagi katere je tožeča stranka izdala zemljiškoknjižno dovolilo, da se pri navedenih nepremičninah vknjiži skupna maksimalna hipoteka do najvišjega zneska v višini 17.015,85 EUR v korist tožene stranke. Na podlagi zemljiškoknjižnega dovolila je bila ustanovljena hipoteka v korist tožene stranke, za njene prej nastale terjatve, s čimer je bila tožena stranka privilegirana pred drugimi upniki. Sklep o preizkusu terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic je bil objavljen na AJPESU dne 8.7.2011 in tožeča stranka je vložila tožbo v roku enega meseca po objavi tega sklepa (dne 19.7.2011). Tožena stranka je vedela, da je tožeča stranka insolventna, saj je imela tožeča stranka že v letu 2009 negativen poslovni izid ter od 17.10.2010 blokirane vse transakcijske račune. Iz navedb v tožbi izhaja še, da je celotno premoženje tožeče stranke pod hipoteko ter da se bodo iz njega lahko poplačali zgolj ločitveni upniki in še to v manjšem deležu. 8. Po presoji pritožbenega sodišča je tožeča stranka v tožbi navedla vsa pravno relevantna dejstva, ki utemeljujejo tožbeni zahtevek na podlagi določb Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Uradni list RS, št. 126/07, 40/09, 59/09, 52/10, 106/10 - ORZFPPIPP21, 26/11, 47/11 - ORZFPPIPP21-1, 87/11 - ZPUOOD, 23/12 - Odl. US in 48/12 - Odl. US; nadalje: ZFPPIPP) in Zakona o zemljiški knjigi (Uradni list RS, št. 58/03, 45/08, 37/08 - ZST-1, 28/09 in 25/11; nadalje: ZZK-1). Kot izhaja iz navedb v tožbi, sta pravdni stranki dne 8.12.2010 sklenili Pogodbo o poslovnem sodelovanju z zemljiškoknjižnim dovolilom. Ker je bil navedeni pravni posel sklenjen po uvedbi (2.11.2010) ter pred začetkom (20.12.2010) stečajnega postopka nad tožečo stranko, gre za pravno dejanje, sklenjeno v obdobju izpodbojnosti pravnih dejanj stečajnega dolžnika (269. člen ZFPPIPP). Nadalje tožeča stranka trdi, da je tožena stranka terjatev in ločitveno pravico prijavila v stečajnem postopku, da je stečajni upravitelj ločitveno pravico prerekal (5. odstavek 275. člena ZFPPIPP) ter da je nato v roku meseca dni po objavi sklepa o preizkusu terjatev in ločitvenih pravic (8.7.2011), vložil izpodbojno tožbo v skladu s 275. členom ZFPPIPP (1. točka drugega odstavka 308. člena ZFPPIPP).

9. Iz trditev tožeče stranke nadalje izhaja, da je bil izpolnjen objektivni element izpodbojnosti, saj trdi, da je tožena stranka s sklenitvijo pogodbe z zemljiškoknjižnim dovolilom pridobila ugodnejše pogoje za poplačilo kot ostali upniki, ki bodo prejeli le sorazmerno plačilo svojih terjatev (druga alineja 1. točke prvega odstavka 271. člena ZFPPIPP). Na podlagi 2. točke prvega odstavka 272. člena ZFPPIPP pa v takem primeru velja tudi domneva, da obstoji objektivni element izpodbojnosti, saj tožeča stranka zatrjuje, da je upnik zaradi pravnega dejanja stečajnega dolžnika pridobil položaj ločitvenega upnika glede plačila terjatve, ki je nastala, preden je bilo opravljeno to dejanje.

10. Tožeča stranka je zatrjevala tudi obstoj subjektivnega elementa izpodbojnosti (2. točka prvega odstavka 271. člena ZFPPIPP). Navajala je, da je tožena stranka takrat, ko je bilo dejanje storjeno, vedela za to, da je tožeča stranka insolventna, saj je imela že od 17.10.2010 blokirane vse transakcijske račune ter leto pred tem negativen poslovni izid. Sicer pa iz navedb tožeče stranke izhaja tudi domneva subjektivnega elementa izpodbojnosti iz 2. točke tretjega odstavka 272. člena ZFPPIPP, saj je bila pogodba z zemljiškoknjižnim dovolilom sklenjena dne 8.12.2010, torej celo po uvedbi stečajnega postopka (2. 11. 2010).

11. Po presoji pritožbenega sodišča je zato sodišče prve stopnje zmotno štelo, da je tožba nesklepčna ter da bi morala tožeča stranka uveljavljati tudi zahtevek za razveljavitev zavezovalnega pravnega posla. Na podlagi 1. odstavka 275. člena ZFPPIPP vsebuje izpodbojni zahtevek pravico zahtevati, da se v razmerju med stečajnim dolžnikom in osebo, v korist katere je bilo to dejanje opravljeno, razveljavijo učinki izpodbojnega pravnega dejanja. Predmet izpodbijanja je bilo v tem primeru (zgolj) zemljiškoknjižno dovolilo, zato tožbeni zahtevek za razveljavitev zemljiškoknjižnega dovolila iz pogodbe z dne 8.12.2010 (1. točka tožbenega zahtevka) ustreza pravilu iz 1. odstavka 275.člena ZFPPIPP.

12. Ker tožeča stranka izpodbija pravno dejanje, na podlagi katerega je bila opravljena vknjižba hipoteke v korist tožene stranke, mora uveljavljati še zahtevek, kot ga določajo pravila zemljiškoknjižnega prava. V skladu s tretjim odstavkom 275. členom ZFPPIPP je treba uveljavljati še izbrisno tožbo v skladu s 1. točko drugega odstavka 243. člena ZZK-1. Tožeča stranka je zato pravilno zahtevala, da se zaradi vzpostavitve stanja vpisov v zemljiški knjigi, kakršno je bilo pred izvedbo izpodbijane vknjižbe, dovoli vknjižba izbrisa hipoteke (2. točka tožbenega zahtevka). Pritožbeno sodišče le še dodaja, da se s tožbo zaradi izpodbijanja pravnih dejanj stečajnega dolžnika razveljavljajo zgolj učinki pravnega dejanja med stečajnim dolžnikom in osebo, v korist katere je bilo dejanje opravljeno, zato 275. člen ZFPPIPP tožeči stranki ne nalaga postavitve zahtevka za ugotovitev neveljavnosti vknjižbe.

13. Po presoji pritožbenega sodišča je tožba sklepčna, prav tako pa so izpolnjeni tudi vsi drugi pogoji za izdajo zamudne sodbe po prvem odstavku 318. člena ZPP. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo tako, kot to izhaja iz izreka te sodbe (5. alineja 358. člena ZPP).

14. Pritožbeno sodišče je spremenilo odločbo, zoper katero je bilo vloženo pravno sredstvo, zato mora odločiti še o stroških vsega postopka (drugi odstavek 165. člena ZPP). Ker tožena stranka v postopku ni uspela, mora tožeči stranki povrniti njene pravdne stroške (prvi odstavek 154. člena ZPP). Pritožbeno sodišče je tožeči stranki priznalo priglašene pravdne stroške, ki so ji nastali pred sodiščem prve stopnje: nagrado za postopek 510,90 EUR, pavšalne stroške PTT storitev (5,00 EUR) ter 20% DDV v znesku 103,18 EUR, skupaj 619,08 EUR, med tem ko stroškov pritožbenega postopka tožeča stranka ni priglasila. Navedeni znesek je dolžna tožena stranka plačati tožeči stranki v roku 15 dni, v primeru zamude s plačilom pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka dalje do plačila.