Jedro

Inšpekcijsko nadzorstvo se opravlja v javnem interesu in samo v tem obsegu je inšpektor pooblaščen izreči inšpekcijski ukrep. To pomeni, da inšpektor naloži lastniku stanovanja odpravo tistih pomanjkljivosti, ki onemogočajo varno uporabo stanovanja.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila tožnikovo pritožbo proti odločbi Republiške stanovanjske inšpekcije z dne 13.12.1993, s katero je Gozdnemu gospodarstvu kot lastniku stanovanja, oddanega v najem tožniku S.C., naloženo, da v roku 60 dni od vročitve odločbe zagotovi popravilo zahodne stene v dnevni sobi tako, da se prepreči nadaljnje vdiranje saj v to stanovanje. V obrazložitvi odločbe tožena stranka navaja, da je lastnik stanovanja dolžan najemniku izročiti stanovanje, ki omogoča normalno rabo stanovanja v skladu z veljavnimi normativi in standardi (42. člen stanovanjskega zakona, Uradni list RS, št. 18/91, v nadaljevanju: SZ). Zaradi razpoke na zahodni steni v dnevni sobi vdirajo saje v prostor, kar onemogoča normalno rabo stanovanja, zato je izrečeni inšpekcijski ukrep lastniku stanovanja v skladu s 105. členom cit. zakona. Vse ostale ugotovljene pomanjkljivosti v stanovanju ne onemogočajo normalne rabe stanovanja, zato ni podlage za inšpekcijski ukrep, tožnik pa lahko svoje pravice uveljavlja pri pristojnem sodišču. Tožnik v tožbi navaja, da so ob sklenitvi najemne pogodbe bila zapisana "vsa bremena stanovanja", vendar jih lastnik stanovanja ni odpravil. Zato zahteva, da lastnik zamenja roloje na oknih dnevne sobe in kuhinje, vhodna vrata v stanovanje, ki so zvita že od vselitve, in dotrajana kuhinjska vrata ter odpravi škodo, ki je nastala zaradi razlitja vode v stanovanju O.L. Ob napeljavi centralne kurjave na plin sta v tožnikovi drvarnici bila montirana dva ventila, kar onemogoča normalno uporabo tega prostora, zato zahteva nadomestitev tega prostora v enaki površini. Poleg tega lastnik stanovanja še vedno ni izvršil z odločbo naložene obveznosti. Tožnik zahteva, da lastnik odpravi vse navedene pomanjkljivosti stanovanja, vključno s povrnitvijo stroškov čiščenja in odškodnine za bivanje v nenormalnih razmerah in mu povrne sodne stroške. Smiselno predlaga, da sodišče tožbi ugodi in odpravi izpodbijano odločbo.

V odgovoru na tožbo se tožena stranka sklicuje na razloge izpodbijane odločbe in predlaga, da sodišče neutemeljeno tožbo zavrne.

Tožba ni utemeljena.

Inšpekcijsko nadzorstvo nad izvrševanjem SZ in predpisov, izdanih na njegovi podlagi, opravljajo organi republiške stanovanjske inšpekcije (104. člen). To pomeni, da postopek zaradi kršitve tega zakona in na njegovi podlagi izdanih predpisov vselej po uradni dolžnosti uvede pristojni inšpektor. Inšpekcijsko nadzorstvo se opravlja v javnem interesu in samo v tem obsegu je inšpektor pooblaščen izreči inšpekcijski ukrep. V obravnavani zadevi to pomeni, da je inšpektor po 105. členu SZ pristojen izreči ukrep za odstranitev takšne pomanjkljivosti stanovanja, ki onemogoča normalno rabo stanovanja. Toda pojem "normalno rabo" je v inšpekcijskem postopku potrebno razlagati ozko, kar pomeni, da inšpektor lastniku naloži odpravo tistih pomanjkljivosti stanovanja, ki onemogočajo varno uporabo stanovanja. Po presoji sodišča sta oba organa pravilno štela, da takšno pomanjkljivost stanovanja v obravnavani zadevi predstavljajo razpoke v steni dnevne sobe, skozi katere uhajajo saje v prostor, in ne tudi ostale pomanjkljivosti stanovanja. Lastnik stanovanja in najemnik sta namreč medsebojne obveznosti v zvezi z vzdrževanjem stanovanja ter skupnih prostorov, delov, objektov in naprav stanovanjske hiše (41. in 42. člen SZ) dolžna urediti z najemno pogodbo. Če katera od pogodbenih strank ne izpolnjuje dogovorjenih obveznosti, ima vsaka stranka možnost zahtevati varstvo svojih pravic pri pristojnem sodišču. Takšno možnost ima tudi tožnik, kot to pravilno ugotavljata oba organa. Če lastnik stanovanja ni izvršil obveznosti, naložene z inšpekcijskim ukrepom, je to stvar izvršbe, ki se vodi po uradni dolžnosti.

Izpodbijana odločba je torej zakonita, zato je sodišče neutemeljeno tožbo zavrnilo na podlagi 2. odstavka 42. člena zakona o upravnih sporih, ki ga je v skladu u določbo 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I) smiselno uporabilo kot predpis Republike Slovenije.