Jedro

Porok in dolžnik nista niti nujna sospornika, niti ni porok sosporniški intervenient. Če se stranka ne želi več udeleževati postopka in tožbo umakne, se temu intervenient ne more upreti.

Izrek

I. Pritožba 2. toženca z dne 13. 2. 2015 se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Pritožba 2. toženca z dne 11. 3. 2015 se zavrže. III. Pritožbi 2. in 3. stranskega intervenienta na strani tožeče stranke se zavrneta in se izpodbijani sklep potrdi.

IV. Tožeča stranka sama nosi svoje stroške odgovora na pritožbo. Drugi toženec in stranska intervenienta morata sama nositi svoje stroške pritožbe.

Obrazložitev

1. Prvostopenjsko sodišče je izdalo sklep, da se postopek ustavi. Obrazložilo ga je s tem, da je tožeča stranka umaknila tožbo. Ker se tožena stranka z vložitvijo odgovora na tožbo še ni spustila v obravnavanje glavne stvari soglasje tožene stranke za umik tožbe ni bilo potrebno in je zato sodišče izdalo sklep o ustavitvi postopka (3. odstavek 188. člena ZPP).

2. Stranska intervenienta v svoji skupni pritožbi navajata, da v prvostopenjskem sklepu ni bilo navedeno, kdaj naj bi tožeča stranka umaknila tožbo. V sodnem spisu se naj bi namreč nahajal zgolj po telefaksu poslana izjava o umiku tožbe z dne 30. 1. 2015. Isti dan ob 8.43 uri naj bi bila „priglašena stranska intervencija oziroma nujno (in enotno) sosporništvo obeh pritožnikov“. Zaradi tega naj bi po mnenju pritožbe brez soglasja ali obvestitve nujnih sospornikov oziroma pred odločitvijo sodišča o zahtevani stranski intervenciji (ali sosporništvu), sodišče ne smelo izdati sklepa o ustavitvi postopka. Pritožnika nasprotujeta umiku tožbe, ker naj bi v tej zadevi šlo za ugotovitveni zahtevek, ki meri na ugotovitev ničnosti kreditne pogodbe. Nanjo naj bi moralo sodišče paziti po uradni dolžnosti.

3. Pritožba 2. toženca z dne 13. 2. 2015 (l. št. 45) je smiselno enaka pritožbama stranskih intervenientov.

4. Drugi toženec je 11. 3. 2015 vložil še eno pritožbo (l. št. 64). Besedilo pritožbenih razlogov je povsem enako kot pri pritožbi z dne 16. 2. 2015. 5. Na pritožbe je odgovoril prvi toženec. Pritožbam nasprotuje; opozarja na to, da nobeden od tožencev do umika tožbe ni vložil odgovora na tožbo, zato naj bi bil sklep o ustavitvi postopka zakonit. Umik naj bi bil sporočen po telefaksu ob 8.37 uri, torej še preden sta stranska intervenienta priglasila svojo intervencijo. Stranska intervenienta naj bi morala pravdo sprejeti v stanju, v katerem se nahaja pred priglasitvijo stranske intervencije. Poleg tega se zahtevek ne razteza nanju.

I. ODLOČITEV O PRITOŽBI 2. TOŽENCA Z DNE 13. 2. 2016

6. Pritožba 2. toženca je neutemeljena in jo je pritožbeno sodišče zavrnilo, izpodbijani sklep pa potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

7. Na ničnost sicer sodišče pazi po uradni dolžnosti (92. člen OZ). To pomeni, da mora v pravdnem postopku samo od sebe ugotoviti ničnost pogodbe, tudi če nobena stranka tega ne zahteva. Ne pomeni pa, da mora sodišče po uradni dolžnosti voditi postopek do izdaje sodbe, če katera od stranka zahteva ugotovitev ničnosti pogodbe, kot je bilo v tem postopku. O tem, koliko časa se postopek vodi, odločata stranki postopka.

8. Drugemu tožencu je bila tožba vročena (povratnica na l. št. 40), vendar še ni odgovoril na tožbo. Privolitev drugega toženca za umik tožbe zato ni bila potrebna in se drugi toženec umiku tožbe ne more upirati (1. odstavek 188. člena ZPP).

9. Dne 30. 1. 2015 je prvostopenjsko sodišče prejelo izjavo o umiku tožbe. V sodnem spisu se poleg na ta dan po telefaksu poslane izjave o umiku tožbe (l. št. 37 in 38) nahaja še izjava o umiku tožbe, poslana isti dan priporočeno po pošti (vloga nima posebne l. št., je pa speta takoj za l. št. 38). Ne drži torej, da bi tožeča stranka umaknila tožbo zgolj s po telefaksu poslano vlogo.

II. PRITOŽBA 2. TOŽENCA Z DNE 11. 3. 2015

10. To pritožbo je pritožbeno sodišče zavrglo (1. točka 365. člena ZPP). Prepozna pritožba ni dovoljena in se jo zato zavrže (1. odstavek 366. člena, 1. in 2. odstavek 343. člena ZPP).

11. Sklep o ustavitvi postopka je bil drugemu tožencu vročen 28. 1. 2015. Naslednji dan je začel teči petnajstdnevni rok za vložitev pritožbe. Ta rok je je iztekel sredi meseca februarja. Dne 11. 3. 2015 vložena pritožba je bila torej v vsakem primeru prepozna, in kot takšna nedovoljena.

III. PRITOŽBA 2. IN 3. STRANSKEGA INTERVENIENTA

12. Pritožbi obeh stranskih intervenientov sta neutemeljeni in se zavrneta, prvostopenjski sklep pa potrdi (2. točka 365. člena ZPP).

13. Stranska intervenienta se v svoji pritožbi upirata ustavitvi postopka z navedbo, da sta bila nujna enotna sospornika.

14. Nujni sospornik je oseba, ki mora biti skupaj še vsaj z eno osebo tako materialnopravno povezana, da sta lahko tidve osebi ali so lahko te osebe le skupaj stranka postopka (1. točka 1. odstavka 191. člena ZPP).

15. Drugi in tretji stranski intervenient sta zatrjevala, da je bila med strankama postopka sklenjena kreditna pogodba. Drugi in tretji stranski intervenient naj bi bila le poroka k Pogodbi o dolgoročnem kreditu in aneksih. Tožeča stranka je zahtevala ugotovitev ničnosti te pogodbe.

16. Poroka nista pogodbeni stranki kreditne pogodbe (1065. člen ZOR). Sta pogodbeni stranki druge pogodbe, in sicer pogodbe o poroštvu (1012. členu OZ). Zaveza poroka je sicer akcesorna, vendar je porokova zaveza do upnika vseeno samostojna in vsaj praviloma drugačna (1. odstavek 1019. člena OZ). Porokova zaveza je med drugim odvisna od veljavnosti pogodbe o poroštvu, in tudi od tega, kako in koliko se je porok zavezal nasproti upniku. Zoper poroka se zato lahko izda samostojna in drugačna odločitev kot zoper dolžnika. Odločba o morebitni ničnosti same kreditne pogodbe se zato ne nanaša neposredno tudi na poroka. Porok in dolžnik zato nista niti nujna sospornika, niti ni porok sosporniški intervenient (1. odstavek 202. člen ZPP) nasproti dolžniku. 2. in 3. stranski intervenient sta torej lahko le stranska intervenienta.

17. Na večino pritožbenih razlogov pritožbe 2. in 3. stranskega intervenienta je že bilo odgovorjeno v zvezi s pritožbo drugega toženca z dne 16. 2. 2016. Na te razloge se pritožbeno sodišče sklicuje in nanje pritožbeno ne bo ponovno odgovarjalo.

18. Nasprotovanje stranskega intervenienta umiku tožbe je brez pravnega učinka. Pritožba obeh intervenientov je tudi v tem delu neutemeljena. Stranski intervenient sme sicer dajati predloge, vendar le, če niso v nasprotju z njenimi dejanji (4. odstavek 201. člena ZPP). Ne more razpolagati z zahtevkom niti opravljati procesnih dejanj v nasprotju s strankinimi. Če se stranka ne želi več udeleževati postopka in tožbo umakne, se temu intervenient ne more upreti (Ude v Ude/Galič (redaktorja): Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 2. knjiga, Ljubljana 2010, kom. k 201. členu ZPP, r. št. 3 = str. 273).

IV. ODLOČITEV O STROŠKIH POSTOPKA

19. Neutemeljena je zahteva tožeče stranke za povrnitev stroškov odgovora na pritožbo.

20. V pritožbenem postopku zoper sklep se smiselno uporabljajo določbe za pritožbo zoper sodbo, razen določb o odgovoru na pritožbo (1. odstavek 366. člena ZPP). Izjeme so naštete v 2. odstavku 366. člena ZPP. Predložena zadeva ni ena od izjem, torej tožeča stranka ni imela pravice do odgovora na pritožbo obeh stranskih intervenientov. To je tudi razlog, da ne more zahtevati povrnitve stroškov.

21. Povrnitve pravdnih stroškov ne more zahtevati stranka ali stranski intervenient, ki s pritožbo ne uspe (1. odstavek 154. člena in 1. odstavek 165. člena ZPP). Drugi toženec ne more zahtevati povrnitve stroškov, ker je z nobeno od svojih pritožb ni imel uspeha. Pritožba z dne 13. 2. 2015 je bila zavrnjena, pritožba z dne 11. 3. 2015 pa zavržena.

22. Stranska intervenienta ne moreta zahtevati povrnitve stroškov, ker s pritožbo nista uspela (1. odstavek 154. člena in 1. odstavek 165. člena ZPP).