Jedro

Razumljivo je, da matematično izračunavanje potreb otrok in ekonomskih zmožnosti staršev, ni mogoče. Tako izračunavanje tudi ne bi bilo eksaktno, saj se znani podatki nanašajo na poprečne potrebe otrok in na podatke o poprečnih plačah pravdnih strank.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je pri razvezi zakonske zveze pravdnih strank mld. otroka J. B., roj. 14.12.1993, in mld. N. B., roj. 29.4.1998, dodelilo v varstvo in vzgojo materi, očetu pa je naložilo plačevanje preživnine po 20.000 tolarjev mesečno za vsakega, od 1.1.2001 dalje. Kar je tožnica zahtevala več, je zavrnilo. Po pritožbi tožeče stranke se je tudi pritožbeno sodišče strinjalo s tako odločitvijo, zato je zavrnilo pritožbo in v izpodbijanem delu potrdilo sodbo prvega sodišča. Proti sodbi pritožbenega sodišča, s katero je postala pravnomočna sodba prvega sodišča o preživnini, je tožnica pravočasno vložila revizijo. Uveljavlja revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava in predlaga, naj sodišče ugodi reviziji in spremeni izpodbijani sodbi, tako da bo moral toženec plačevati po 30.000 mesečno za vsakega od mladoletnih otrok in ji poravnati za nazaj premalo plačane preživninske obroke, podrejeno pa predlaga razveljavitev sodb in vrnitev zadeve v novo sojenje. Navaja, da je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je toženčeva plača višja od tožničine in da so njegovi stroški bivanja nižji. Upira pa se razlagi pritožbenega sodišča, da ni mogoče pokriti vseh izdatkov za otroka in navaja, da morajo starši po 4. členu Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR, Ur. l. SRS, št. 14/89 - prečiščeno besedilo in RS, št. 13/94 do 64/2001) s svojo skrbjo in delom zagotoviti uspešen telesni in duševni razvoj otrok. Ker se preživnina po 79. členu ZZZDR določa v sorazmerju in z možnostmi vsakega od staršev, otroci ne smejo čutiti pomanjkanja, slabša možnost toženca pa ne more biti v večje breme tožnici, ki ima nižjo plačo in skrbi za vzgojo in varstvo otrok, zaradi česar nima možnosti dodatnega zaslužka. Tožnica zasluži 63 % toženčeve plače, toda sodišče je razsodilo, da mora plačevati za sina 2/3 stroškov, za hčerko pa 3/5. Poleg tega toženec lahko še dodatno zasluži. Tožnica graja višje sodišče, ki trdi, da vse potrebe otrok ne morejo biti poravnane, ker ni pojasnilo, -česa naj tožnica ne plača: najemnine, šolskih obveznosti, oblačil ali hrane za otroka. Ker je tožnica v podrejenem položaju, si bo morala primanjkljaj odtrgati od lastnih sredstev. Dodaja, da je sodišče tožencu priznalo za lastno preživljanje polovico plače, čeprav je izvršba mogoča na 2/3 njegove plače. S tem naj bi kršilo človekove pravice tožnice in mladoletnih otrok.

Po 375. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99) je bila revizija vročena tožencu, ki nanjo ni odgovoril, in Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo.

Revizija ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da znašajo J. potrebe za šolsko malico in kosilo poprečno 13.500 tolarjev, za dodatno hrano še poprečno 17.500 tolarjev mesečno, za obleko 10.000 tolarjev mesečno ter za stanovanje 24.100 tolarjev, skupaj torej 65.100 tolarjev mesečno; N. potrebe pa so za vrtec poprečno 10.500 tolarjev, za dodatno hrano 10.000 tolarjev, za oblačila 8.000 tolarjev ter za stanovanje 24.100 tolarjev, kar znese skupaj 52.600 tolarjev.

Ob tako ugotovljenem dejanskem stanju sta sodišči prve in druge stopnje pravilno ugotovili, da bi v tožničini in v toženčevi družini potrebovali več denarja, kot ga imajo na razpolago, in da ni mogoče kriti vseh potreb mladoletnih otrok, za katera tožnica zahteva preživnino, saj znašajo skupaj okrog 117.000 tolarjev mesečno. Glede na to, da je tožničina plača znašala po odbitku kreditov poprečno 50.605 tolarjev mesečno, toženčeva plača pa je bila sicer višja in je znašala poprečno 80.689 tolarjev mesečno, a je sodišče upoštevalo, da se mu bo rodil še en otrok, je razumljivo, da matematično izračunavanje potreb otrok in ekonomskih zmožnosti staršev, ni mogoče. Tako izračunavanje tudi ne bi bilo eksaktno, saj se znani podatki nanašajo na poprečne potrebe otrok in na podatke o poprečnih plačah pravdnih strank (pri čemer tožnica ni pojasnila kakšne kredite odplačuje in kako je z otroškimi dokladami). Tudi razlikovanje pri določitvi preživnine za vsakega od otrok ni potrebno, ker ni bistvene razlike.

Tožnica v reviziji poudarja, da sta otroka dodeljena njej in da sodišče ni upoštevalo, da bo zato vlagala več dela v njuno vzgojo. Toda tisti od staršev, kateremu otroci niso dodeljeni, nima le preživninskih obveznosti. Ima pravico do osebnih stikov z otrokoma (razen če sodišče glede na koristi otrok ne določi drugače) poleg tega pa imata starša, čeprav ne živita skupaj, še vedno tudi druge pravice in dolžnosti, ki izhajajo iz roditeljske pravice (102. člen ZZZDR), katerih obseg je glede na razmere, v katerih živita, lahko različen. Ker je bilo med postopkom ugotovljeno, da je oče skrbel in še vedno skrbi za oba otroka, je pričakovati, da bo poleg nakazovanja gole preživnine materi, ob stikih z otrokoma še naprej kupoval določene stvari in jima nudil materialne dobrine.

Revizijska trditev, da otroci ob razvezi ne smejo čutiti pomanjkanja in da slabša možnost toženca ne sme biti v breme tožnici, ni utemeljena. Ob razpadu skupnega gospodinjstva praviloma prihaja do poslabšanja materialnega stanja obeh zakoncev, zato ni pričakovati, da otroci tega ne bodo čutili in da bodo njune materialne potrebe zadovoljene enako ali celo boljše kot prej. Tudi nasveta, ki ga zahteva tožnica, pri katerih izdatkih naj največ prihrani, ni mogoče dati, saj sama najbolj ve kako bo gospodarila in kateremu od družinskih članov bodo v posameznih mesecih dali prednost. Nedvomno se bo morala zelo potruditi, da bodo shajali od začetka do konca vsakega meseca. Toda tudi v toženčevi družini ne bo lahko, saj bo v začetku meseca plačal za preživljanje J. in N. kar polovico svoje plače. Tako se izkaže, da niso podani razlogi, zaradi katerih je bila vložena revizija. Ker sodišče tudi ni našlo razlogov, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je po 378. členu ZPP zavrnilo neutemeljeno revizijo.