Jedro

Čeprav je revident v reviziji navedel, da je vrednost spornega predmeta 890.000,00 SIT, je za dovoljenost revizije po drugem odstavku 21. člena ZDSS v zvezi z drugim odstavkom 382. člena ZPP (v zvezi z 9. členom Zakona o valorizaciji denarnih kazni za kazniva dejanja in gospodarske prestopke ter drugih denarnih zahtevkov, Uradni list RS, št. 55/92) odločilen znesek, o katerem je bilo odločeno s pravnomočno sodno odločbo. Ta znaša 68.236,00 SIT, torej manj kot 80.000,00 SIT. Revizija zato ni dovoljena in jo je revizijsko sodišče na podlagi 392. člena ZPP zavrglo.

Izrek

Revizija se kot nedovoljena zavrže.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je iz naslova plače, regresa za letni dopust, jubilejne nagrade in nagrade ob upokojitvi prisodilo tožnici 69.933,00 SIT z obrestmi od zapadlosti vsakega posameznega zneska dalje. Odločilo je tudi, da ji mora tožena stranka povrniti stroške postopka. Zavrnilo pa je tožničin zahtevek na plačilo 192.500,00 SIT kot izgubo na plači oziroma na pokojnini za čas od 1.4.1991 do 1.10.1995 in 3.500,00 SIT iz istega naslova od 1.10.1995 dalje.

Sodišče druge stopnje je na pritožbo obeh strank ugodilo le toženi stranki tako, da je na prvi stopnji prisojeni znesek 69.933,00 SIT znižalo na 68.236,00 SIT, glede ostalih delov izreka sodbe sodišča prve stopnje pa je pritožbi kot neutemeljeni zavrnilo.

Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožena stranka vložila pravočasno revizijo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1. in 2. točke prvega odstavka 385. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list SFRJ, št. 4/77 do 27/90, v nadaljevanju: ZPP). Predlagala je, da revizijsko sodišče obe sodbi razveljavi in zavrže tožbo (drugi odstavek 394. člena ZPP).

Navajala je, da sta sodišči prve in druge stopnje bistveno kršili določbe postopka po 11. točki (drugega odstavka) 354. člena ZPP, ker je bilo v zadevi že pravnomočno razsojeno. Obe sodišči sta prezrli, da je bilo z odločbo Sodišča združenega dela, ki je bila potrjena z odločbo Sodišča združenega dela Republike Slovenije, odločeno, da ima tožnica vse pravice iz delovnega razmerja, "vključno do osebnega dohodka s pripadki od dneva zapadlosti vsakokratnega zneska, pod izvršbo." Po določbi 288. člena ZPP bi torej sodišče prve stopnje moralo tožbo zavreči. Vse pravice iz delovnega razmerja, vključujoč pravico do osebnega dohodka snažilke, so bile tožnici tudi prisojene z odločbo Sodišča združenega dela, ki je bila potrjena z odločbo Sodišča združenega dela Republike Slovenije. Na podlagi te odločbe je bila zoper toženo stranko dovoljena tudi izvršba.

Revizija je bila na podlagi tretjega odstavka 390. člena ZPP vročena tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila, in Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo.

Revizija ni dovoljena.

Zakon o delovnih in socialnih sodiščih (Uradni list RS, št. 19/94) v drugem odstavku 21. člena določa, da je v premoženjskih sporih revizija dovoljena v primerih, ko jo dopušča ZPP. V drugem odstavku 382. člena ZPP (v zvezi z 9. členom Zakona o valorizaciji denarnih kazni za kazniva dejanja in gospodarske prestopke ter drugih denarnih zneskov, Uradni list RS, št. 55/92) revizije ni v premoženjskih sporih, v katerih se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, če vrednost spornega predmeta izpodbijanega dela pravnomočne sodbe ne presega 80.000,00 SIT. Po določbi prvega odstavka 35. člena ZPP se vzame kot vrednost spornega predmeta samo vrednost glavnega zahtevka. Predmet revizije je tisti del pravnomočne sodbe, s katero je bilo na nižjih stopnjah odločeno, da mora tožena stranka plačati tožnici 68.236,00 SIT s pripadki, ne pa tudi 3. točka izreka sodbe sodišča prve stopnje, v katerem je bil zavrnjen zahtevek tožeče stranke.

Revident je v reviziji navedel kot vrednost spora 890.000,00 SIT, vendar je ta znesek v nasprotju s pravnomočno prisojenim zneskom v drugostopni sodbi, ki je izpodbijana v tej reviziji. Vrednost spornega predmeta torej ne presega 80.000,00 SIT.

Revizijsko sodišče je zato na podlagi 392. člena ZPP revizijo kot nedovoljeno zavrglo.

Določbe ZPP je sodišče na podlagi prvega odstavka 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I, 45/I/94) smiselno uporabilo kot predpise Republike Slovenije.