Jedro

Glede na tak potek prometne nesreče, ob konkurenci kršitve pravila o prednostmi cesti in o primerni hitrosti, je prvostopno sodišče postopalo pravilno, ko je odločilo, da je toženec 80 % odgovoren za nastalo prometno nesrečo, 20 % pa voznik osebnega avtomobila.

Izrek

1. Pritožbi se delno ugodi in se točka III izreka prvostopne sodbe pravilno oblikuje tako, da sedaj glasi: „Tožena stranka je dolžna tožeči stranki plačati znesek 2.200,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 11. 1. 2011 dalje do plačila ter znesek 7.597,67 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 24. 9. 2014 dalje do plačila, vse v roku 15 dni.“

2. V ostalem se pritožba zavrne in v nespremenjenem obsodilnem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

3. Tožena stranka krije sama svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje pod točko I izreka odločilo, da sklep o izvršbi ostane v veljavi v delu, v katerem je toženi stranki naloženo plačilo denarne terjatve v znesku 12.507,77 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 3. 8. 2007 dalje do plačila in izvršilnih stroškov v znesku 32,00 EUR. V presežku (do zneska 15.586,90 EUR glavnice in izvršilnih stroškov do zneska 41,00 EUR) je sklep o izvršbi v naložitvenem delu razveljavilo in v tem obsegu zavrnilo zahtevek tožeče stranke (točka II izreka). V točki III je odločilo, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki Z. d.d. plačati znesek 2.200,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 11. 1.1 2011 dalje do plačila ter znesek 7.597,47 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 24. 9. 2014 dalje do plačila, vse v roku 15 dni pod izvršbo. V odločbi o pravdnih stroških je toženo stranko zavezalo k povrnitvi pravdnih stroškov tožeče stranke v znesku 848,51 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi v primeru plačilne zamude (točka IV izreka).

2. Obsodilni del prvostopne sodbe s pritožbo izpodbija tožena stranka zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja ter nepravilne uporabe materialnega prava. Osrednji pritožbeni ugovor je ta, da je prometna nesreča nastala zaradi prehitre vožnje R.K., ne pa zaradi nepravilnega vključevanja toženca na prednostno cesto. V času vključevanja na prednostno cesto toženec ni kršil določbe 30. člena in 27. člena Zakona o varnosti cestnega prometa (v nadaljevanju ZVCP-1), ker ob vključevanju na javno cesto zaradi konfiguracije ceste (ovinka) ni mogel zaznati avtomobila, ki je pripeljal po prednostni cesti. Voznik tega avtomobila je vozil prehitro, v nasprotju z določbo 44. člena ZVCP-1 in je tako voznik osebnega avtomobila izključno odgovoren za povzročeno škodo toženi stranki. Tak zaključek izhaja tudi iz izvedenskega mnenja izvedenca prometne stroke R.K.. Pritožbenemu sodišču predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe. Priglaša pritožbene stroške.

3. Pregled zadeve pokaže naslednje:

4. Tožeča stranka zoper toženo stranko uveljavlja regresni zahtevek na podlagi določbe 41. člena (1) Zakona o obveznih zavarovanjih v prometu (v nadaljevanju ZOZP), ker je toženec kot voznik neregistriranega traktorja povzročil prometno nesrečo, na podlagi katere je tožeča stranka oškodovancu (vozniku osebnega avtomobila) izplačala odškodnino za nepremoženjsko in premoženjsko škodo.

5. Prvostopno sodišče pravilno ugotavlja potek prometne nesreče. Toženec se je z neregistriranim traktorjem vključeval v promet na cesti tako, da je iz travnika, na katerem je opravljal košnjo, zapeljal na regionalno cesto izven naselja Z. S. ter pri tem zavijal v levo. V tistem trenutku se je po regionalni cesti iz leve strani glede na vključevanje toženca v promet z osebnim avtomobilom pripeljal R. K.. Vozil je s hitrostjo 97 km/h. Vozniku osebnega avtomobila je z navedenim vključevanjem v promet toženec s traktorjem (traktor je imel prikolico) praktično zaprl celotno cestišče, zaradi česar je voznik osebnega avtomobila trčil v toženčev traktor. Pri tem prvostopno sodišče tudi pravilno ugotavlja, da toženec v trenutku, ko je pričel z vključevanjem v promet na regionalno cesti iz travnika, ni mogel zaznati osebnega avtomobila, ker ta zaradi konfiguracije cestišča (nepregledni ovinek), ni bil viden. Preglednost je znašala okrog 60 m. Dejstvo je tudi, da je voznik osebnega avtomobila vozil prehitro (najvišja dopustna hitrost je 90 km/h) in da do trčenja teoretično ne bi prišlo, v kolikor bi avtomobil vozil s hitrostjo okrog 88 km/h. 6. Pritrditi ni pritožbenim izvajanjem, da toženec ni kriv za nastalo prometno nesrečo. Z opisanim vključevanjem v promet s traktorjem je tožnik kršil določbo prvega odstavka 27. člena (2) in 3. alineo prvega odstavka 44. člena (3) v času nezgode veljavnega ZVCP-1 (Uradni list. RS, št. 83/2004). Toženec se je vključeval v promet s traktorjem s prikolico na regionalno cesto na nepreglednem in s tem za varnost ostalih udeležencev nevarnem mestu. Preglednost je znašala le okrog 60 m in tožnik bi kot povprečni voznik moral in mogel pričakovati, da bo po regionalni cesti, po kateri je dopustna vožnja s hitrostjo 90 km/h, pripeljalo vozilo. To se je tudi dejansko zgodilo. Toženec bi tako pri vključevanju v promet moral izbrati mesto, kjer bi se lahko povsem varno vključil v promet. Za tako izbiro pa je imel vse možnosti, saj se je na cesto vključeval iz travnika. Toženec se tako pri vključevanju v promet s traktorjem ob izbiri mesta vključevanja ni prepričal ali lahko to stori varno za druge udeležence v prometu in s tem kršil določbo prvega odstavka 27. člena ZVCP-1. S takšnim vključevanjem v promet pa je toženec nadalje kršil pravilo prednostne ceste in s tem povezano kršitev določbe po 3. alinei prvega odstavka 44. člena ZVCP-1. Navedena protipredpisna vožnja toženca je temeljni razlog za nastalo prometno nesrečo. 7. Res je, da je voznik avtomobila vozil prehitro glede na dovoljeno najvišjo hitrost. Dovoljena je bila vožnja 90 km/h, avtomobilist pa je vozil s hitrostjo okrog 97 km/h. S takšno prehitro vožnjo je avtomobilist tudi prispeval k nastanku škodnega dogodka, saj v kolikor bi vozil s hitrostjo okrog 88 km/h, bi lahko teoretično preprečil prometno nesrečo. Tudi teoretično (tako iz izvedenskega mnenja izvedenca prometne stroke) pa nesreče ne bi mogel preprečiti, v kolikor bi vozil še z dopustno hitrostjo 90 km/h. Navedena vožnja avtomobilista, upoštevaje neprimernost oziroma nepreglednost mesta vključevanja v promet s traktorjem iz travnika na regionalno cesto, za toženca tako ni predstavljala nepričakovanega dogodka, kot smiselno zatrjuje pritožba. Pri tem pa tudi ne more biti sporno, da je toženec že kot povprečen voznik lahko pričakoval, da bo izza nepreglednega ovinka pripeljalo kakšno vozilo, kar se je dejansko tudi zgodilo. Ob tem pa tudi ni zanemariti, da se je toženec na regionalno cesto iz travnika vključeval s starejšim traktorjem s prikolico, kar pomeni, da je za samo vključitev na regionalno cesto porabil več časa, kot bi se vključeval s kakšnim hitrejšim in lažjim vozilom.

8. Glede na tak potek prometne nesreče, ob konkurenci kršitve pravila o prednostmi cesti in o primerni hitrosti, je prvostopno sodišče postopalo pravilno, ko je odločilo, da je toženec 80 % odgovoren za nastalo prometno nesrečo, 20 % pa voznik osebnega avtomobila. Pri tem velja še enkrat poudariti, da je slabo preglednost ob vključevanju v promet s površine, ki ni cesta (travnik) v obravnavanem primeru ustvaril sam toženec s tem, ko je za vključevanje izbral mesto v bližini nepreglednega ovinka.

9. Višina plačil, katere je po izpodbijani sodbi toženec dolžan plačati tožeči stranki, v pritožbenem postopku ni sporna.

10. Pri obravnavanju pritožbe je pritožbeno sodišče pravilno oblikovalo oziroma popravilo točko III izreka prvostopne sodbe, v kateri je prvostopno sodišče kot tožečo stranko označilo Z. d.d., Maribor. Tožeča stranka v predmetni zadevi je S., Ž. cesta 14, L., kot sicer pravilno navaja prvostopno sodišče v uvodu in razlogih izpodbijane sodbe. Z. d.d. v predmetni pravdi le zastopa tožečo stranko. Navedena sprememba oziroma poprava prvostopne sodbe v ničemer ne vpliva na pravdni uspeh pravdnih strank.

11. Po obrazloženem, in ker pritožbeno sodišče ob preizkusu izpodbijane sodbe po uradni dolžnosti v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) ni ugotovilo uradoma upoštevne kršitve določb postopka ali nepravilne uporabe materialnega prava, je o pritožbi odločilo, kot je razvidno iz izreka te sodbe (353. člen in 358. člen ZPP).

12. Tožena stranka s pritožbo ni uspela in zato krije sama svoje pritožbene stroške.

Op. št. (1) : Združenje ima pravico izplačano odškodnino ali zavarovalnino, skupaj z obrestmi in stroški, izterjati od lastnika vozila zrakoplova, čolna ter lastnika javnega prometnega sredstva za katerega ta ni sklenil zavarovalne pogodbe po določilih tega zakona ali uredbe 785/2004/ES in od povzročitelja škodnega dogodka. Lastnik in povzročitelj škodnega dogodka odgovarjata Združenju nerazdelno.

Op. št. (2) : Preden zapelje na drug prometni pas in pred vsako drugo spremembo smeri vožnje, premikom vozila ali vključevanjem v promet, se mora voznik prepričati, da to lahko stori brez nevarnosti za druge udeležence cestnega prometa ali premoženje in svojo namero pravočasno in nedvoumno nakazati s smerno utripalko.

Op. št. (3) : Voznik mora pustiti mimo vsa vozila, ki vozijo po prometnem pasu, na katerega se vključuje: kadar se vključuje v promet ne cesti s parkirnega prostora ali z druge površine, ki ni cesta.