Jedro

Pogodbeni stranki v dodatku h kupni pogodbi nista ustanovila pravice v korist tretjega (notarke), zato notarka na podlagi te kupne pogodbe ni upravičena terjati plačila notarskih stroškov od kupke.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni v izpodbijani tč. 1 izreka tako, da se sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 114721/2008 z dne 9. 12. 2008 razveljavi v delu, v katerem je bilo dolžniku naloženo, da upniku v roku 8 dni poravna v predlogu za izvršbo navedeno terjatev, to je 696,56 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 9. 2008 dalje do plačila ter 119,26 EUR izvršilnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 21. 12. 2008 dalje do plačila, in se v tem delu tožbeni zahtevek zavrne, v izpodbijani tč. 3 izreka pa tako, da je tožeča stranka dolžna toženi stranki povrniti 517,54 EUR pravdnih stroškov v roku 8 dni, v primeru zamude s plačilom z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči prvi dan po poteku tega roka.

Tožeča stranka je dolžna toženi stranki povrniti 230,70 EUR pritožbenih stroškov v roku 8 dni, v primeru zamude s plačilom z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči prvi dan po poteku tega roka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo : sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 114721/2008 z dne 9. 12. 2008 v delu, v katerem je bilo dolžniku naloženo, da upniku v roku 8 dni poravna v predlogu za izvršbo navedeno terjatev, delno vzdržalo v veljavi, in sicer za 696,56 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 9. 2008 dalje do plačila ter za 119,26 EUR izvršilnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 21. 12. 2008 dalje do plačila (tč. 1 izreka sodbe), v preostalem delu, in sicer za plačilo 76,23 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 9. 2008 dalje do plačila in za plačilo 23,24 EUR izvršilnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 21. 12. 2008 dalje do plačila pa sklep o izvršbi razveljavilo in v tem delu tožbeni zahtevek zavrnilo (tč. 2 izreka sodbe) ter v tč. 3 izreka sodbe odločilo, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki v roku 8 dni povrniti 569,21 EUR pravdnih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči prvi dan po izteku tega roka.

Tožena stranka se je zoper 1. in 3. točko izreka sodbe pravočasno pritožila zaradi zmotne uporabe materialnega prava in kršitev določb postopka. Meni, da je sodišče neutemeljeno zavrnilo ugovor aktivne legitimacije. Sodišče zmotno meni, da gre pri dodatku v nazivu “notar” za nepomemben dodatek, češ da gre za isto fizično osebo. V tem postopku je bistveno, ali tožeča stranka nastopa kot „navadna“ fizična oseba ali kot notarka po Zakonu o notariatu, saj iz tega sledijo različne pravne posledice. Tožeča stranka kot fizična oseba ni imela nobene terjatve do tožene stranke. Če bi tožeča stranka nastopala kot notarka, bi morala že ob vložitvi predloga za izvršbo v nazivu imeti tudi označbo notarka. Ker tega ni storila, je bil predmetni sklep o izvršbi izdan na tožečo stranko kot fizično osebo brez statusa notarke. Ker predmetna zadeva teče na podlagi razveljavitve sklepa o izvršbi, je sodišče glede identitete spora vezano na razveljavljen sklep o izvršbi. S tem ko je dovolilo oziroma sprejelo spremembo naziva tožeče stranke, je tudi dovolilo spremembo tožeče stranke, s čimer pa je bistveno kršilo določbe postopka, saj ZPP ne dovoljuje spremembe tožeče stranke, razen v določenih primerih, ki pa so v tej zvezi irelevantni. Tudi če bi sodišče štelo, da je važna samo ista identiteta tožeče stranke, pa bi moralo pri ugotavljanju utemeljenosti zahtevka upoštevati različen status tožeče stranke, saj tožeča stranka brez statusa notarke v izvedenih dokazih nima podlage za vtoževano terjatev. Tožena stranka nadalje meni, da si sodišče zmotno razlaga “četrto” točko notarskega dodatka z dne 29.8.2008 kot dogovor v korist tretjega, saj se slednji dogovori zmeraj tolmačijo ozko. Določila pogodbe: “se zavezuje kupec poravnati vse stroške – notarske in ostale, ki so nastali v zvezi s tem pravnim poslom.” ni mogoče razlagati, da se razteza na tretje osebe, ki niso stranke pravnega posla. V tej določbi ni določen tretji subjekt, iz česar bi bilo razvidno, da se določba nanaša v korist tretjega. Ker takšne določbe ni, je jasno, da se nanaša zgolj na razmerje med pogodbenima strankama in da lahko le pogodbena stranka zahteva povračilo nastalih stroškov od druge pogodbene stranke. Ker je nesporno ugotovljeno, da tožena stranka ni bila naročnik notarskih storitev, tudi ni mogoče uporabiti 16. člena Notarske Tarife. Zato je stališče sodišča v nasprotju z izvedenimi dokazi. Izpodbijana sodba pa zmotno tolmači tudi določila “tretje” točke notarskega zapisa z dne 29. 8. 2008. Pogodba in njeni dodatki ne obstojijo več, zato je zmotno stališče, da so stranke na novo uredile razmerje, in sicer da ne gre več za izpolnitev, ampak za vzpostavitev prejšnjega stanja. Pogodbene stranke vzpostavijo prejšnje razmerje na podlagi zakona in ne pogodbe, saj je odpadel temelj, na podlagi katerega so pridobile koristi. V skladu s 111. členom OZ so pogodbene stranke proste svojih obveznosti. Zato je sodišče zmotno ugodilo tožbenemu zahtevku na podlagi zaveze v razvezani pogodbi. Z vsem navedenim je sodišče bistveno kršilo določbe postopka in zmotno uporabilo materialno pravo. Posledično je tudi odločitev o stroških v nasprotju z določili ZPP. Tožena stranka predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi, tožbeni zahtevek zavrne.

Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče druge stopnje se strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da je podana aktivna procesna legitimacija tožeče stranke, ne strinja pa se z odločitvijo, da ni utemeljen ugovor tožene stranke o pomanjkanju (aktivne) stvarne legitimacije tožeče stranke (o razliki med obema vrstama legitimacije glej A. Galič, Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 1. knjiga, stran 313 do 316).

Tožeča stranka je v predlogu za izvršbo pravilno navedla svoje podatke v rubriki “upnik” in se pravilno označila za fizično osebo, saj kot notarka ni niti pravna oseba niti samostojni podjetnik (s.p.). Tožnica kot fizična oseba opravlja javno službo kot svoboden poklic, kar je pravilno pojasnilo že prvostopenjsko sodišče in pred njim tudi Vrhovno sodišče RS v sklepu III R 69/2009. Navedba imena in priimka upnika, torej fizične osebe, v predlogu za izvršbo je zato zadostovala za izvršilni postopek. Ne drži očitek tožene stranke, da je sodišče, s tem ko je dovolilo oziroma sprejelo spremembo naziva tožeče stranke, tudi dovolilo spremembo tožeče stranke in s tem bistveno kršilo določbe pravdnega postopka. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je tožnica, s tem ko je svoj naziv v tožbi dopolnila z dodatkom “notarka”, zgolj odpravila odpravljivo pomanjkljivost v navedbi imena pravdne stranke in s tem ni spremenila pravne subjektivitete.

Utemeljen pa je očitek tožene stranke, da si sodišče prve stopnje zmotno razlaga “četrto” točko notarskega dodatka z dne 29. 8. 2008 kot dogovor v korist tretjega. O pogodbi v korist tretjega govorimo, kadar je s pogodbo ustanovljena pravica v korist nekoga tretjega, s čimer tretji pridobi lastno in neposredno pravico nasproti dolžniku, če ni dogovorjeno ali če ne izhaja iz okoliščin posla kaj drugega (prvi odstavek 126. člena Obligacijskega zakonika – OZ). Glede na vsebino točke “četrtič” drugega dodatka k prodajni pogodbi z dne 29. 8. 2008, ki sta ga sklenili pogodbeni stranki C. N. kot prodajalka in E. I. d.o.o. kot kupka, ki glasi: “V primeru razdrtja pogodbe iz krivdnih razlogov na strani kupca, se zavezuje kupec poravnati vse stroške – notarske in ostale, ki so nastali v zvezi s tem pravnim poslom.”, je napačen zaključek sodišča, da sta pod to točko dodatka k pogodbi pogodbeni stranki ustanovili pravico v korist tretjega, saj iz vsebine ne izhaja, da je v njej določen tretji subjekt, iz česar bi bilo razvidno, da se določba nanaša v korist tretjega. Pravilna razlaga te točke je, da se je kupec zavezal drugi pogodbeni stranki, torej prodajalki, poravnati vse stroške. Ker je nesporno, kot je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je storitve pri tožeči stranki naročila N. C., in ker iz prodajne pogodbe izhaja, da vse stroške v zvezi s tem pravnim poslom in notarskim zapisom nosi prodajalka, le stroške prenosa lastninske pravice in izbrisa hipoteke v zemljiški knjigi pa kupka (točka osmič v prodajni pogodbi z dne 1. 7. 2008), je prodajalka tista, ki mora tožeči stranki poravnati stroške v zvezi z notarskim zapisom. Šele s plačilom prodajalke teh stroškov tožeči stranki bodo prodajalki nastali notarski stroški, ki jih bo glede na določilo točke “četrtič” drugega dodatka k prodajni pogodbi z dne 29. 8. 2008 lahko uveljavljala od pogodbene stranke, torej kupke. Ker tožena stranka ni bila naročnik notarskih storitev in ker ni bila ustanovljena pravica v korist tretjega (tožnice), je sodišče prve stopnje nadalje napačno zaključilo, da je obravnavano določilo v korist tretjega šteti za soglasje drugega udeleženca pravnega posla po 16. členu Notarske tarife. Zato je materialnopravno napačen tudi zaključek, da je toženec tudi po določilih Notarske tarife dolžan plačati notarske storitve v zvezi s prodajno pogodbo. Sodišču druge stopnje ni bilo potrebno presojati še navedb o zmotnem tolmačenju “tretje” točke notarskega zapisa z dne 29. 8. 2008, saj se te navedbe glede na gornjo obrazložitev izkažejo za nerelevantne.

Sodišče druge stopnje je po ugotovitvi, da je prvostopenjsko sodišče zmotno uporabilo materialno pravo, pritožbi ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (tč. 1 in 3) na podlagi določbe 5. alineje 358. člena ZPP spremenilo, tako da je odločilo, da se sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 114721/2008 z dne 9. 12. 2008 razveljavi (tudi) v delu, v katerem je bilo dolžniku naloženo, da upniku v roku 8 dni poravna v predlogu za izvršbo navedeno terjatev, to je 696,56 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 9. 2008 dalje do plačila ter 119,26 EUR izvršilnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 21. 12. 2008 dalje do plačila, in v tem delu tožbeni zahtevek zavrne (tč. 1), glede pravdnih stroškov pa tako, da mora tožeča stranka, ki po spremenjeni odločitvi o glavni stvari v pravdi ni uspela, na podlagi prvega odstavka 154. člena ZPP toženi stranki plačati za pravdo potrebne pravdne stroške, kot jih je priznalo sodišče prve stopnje, in kar pritožbeno ni izpodbijano, in sicer 517,54 EUR v roku 8 dni, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči prvi dan po poteku tega roka in ne že od izdaje sodne odločbe dalje, kot je zahtevala tožena stranka (prvi odstavek 299. člena OZ in načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča RS z dne 13. 12. 2006).

Odločitev o pritožbenih stroških je posledica uspeha tožene stranke v pritožbenem postopku (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP). Sodišče druge stopnje je toženi stranki priznalo stroške zastopanja po odvetniku, in sicer stroške za sestavo pritožbe, 20 % DDV na odvetniške storitve in stroške sodne takse za pritožbo, ter jih odmerilo v skladu z Odvetniško tarifo in Zakonom o sodnih taksah na 230,70 EUR.