Jedro

V zadevi je pomembno le to, da tožnik v času izreka urbanističnega ukrepa ni imel ustreznega in veljavnega upravnega dovoljenja.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS) zavrnilo tožbo tožeče stranke zoper odločbo tožene stranke z dne 18.10.2002. Z njo je tožena stranka zavrnila njeno pritožbo zoper odločbo urbanistične inšpektorice, Inšpektorata RS za okolje in prostor, Območna enota L. z dne 4.4.2002, s katero je bilo med drugim odločeno, da mora tožeča stranka kot investitor v roku 30 dni po prejemu te odločbe odstraniti garažo, tlorisnih dimenzij 6,2 x 6,3 m, v višini pritličja, z nesimetrično streho dvokapnico, na vzhodni fasadi ob stanovanjski hiši, na zemljišču parc. št. 1349/2 k.o. G. ter vzpostaviti prejšnje stanje na lastne stroške.

Sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijane sodbe navaja, da gre v tem upravnem sporu za inšpekcijski ukrep, izrečen na podlagi 1. odstavka 73. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (ZUN). Glede na nesporno ugotovljeno dejansko stanje, da je tožeča stranka posegla v prostor brez ustreznega upravnega dovoljenja je pravilna odločitev tožene stranke, ko je zavrnila njeno pritožbo zoper ukrep urbanistične inšpektorice, izdan na podlagi 73. člena ZUN. Kot izhaja iz upravnih spisov ter tožbenih navedb, tožeča stranka dejansko ne razpolaga z ustreznim upravnim dovoljenjem, ki bi dovoljeval poseg v prostor, to je gradnjo garaže, na katero se nanaša inšpekcijska odločba. Iz ZUN jasno izhaja, da je za poseg v prostor potrebno dovoljenje, lokacijsko dovoljenje ali odločba o priglasitvi del, tega pa tožeča stranka nesporno nima. Neupoštevne so tožbene trditve, da je bilo za dovoljenje že zaprošeno. Vloga za izdajo dovoljenja na samo zadevo nima nobenega vpliva. Pravni učinek ima šele pravnomočno izdana odločba, sama vloga pa pravno ne učinkuje.

Tožeča stranka vlaga pritožbo zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da urbanistična inšpekcija nepravilno ugotavlja, da se gradnja garaže izvaja brez lokacijskega dovoljenja, čeprav za garažo lokacijsko dovoljenje ni potrebno. Garaža je namreč pomožni objekt, določen v Odloku o pomožnih objektih Mesta L. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo odpravi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi ni sporno, da tožeča stranka pred začetkom gradnje garaže, ki je predmet prvostopne odločbe, ni pridobila ustreznega upravnega dovoljenja, ki bi ga glede na določbe ZUN morala imeti. Zato je pravilna presoja sodišča prve stopnje, da so bili v obravnavani zadevi izpolnjeni pogoji za izrek inšpekcijskega ukrepa po določbi 1. odstavka 73. člena ZUN. Po tej zakonski določbi odredi organ urbanistične inšpekcije, da se objekt ali del objekta odstrani in vzpostavi prejšnje stanje na investitorjeve stroške, če se gradi ali drugače posega v prostor brez lokacijskega dovoljenja ali odločbe o dovolitvi priglašenih del. Pritožbeni ugovori ne morejo vplivati na drugačno odločitev pritožbenega sodišča. Za odločitev v obravnavani zadevi je pomembno samo to, da tožeča stranka v času izreka inšpekcijskega ukrepa ni imela ustreznega in veljavnega upravnega dovoljenja. Ali je z veljavnim upravnim dovoljenjem mišljeno lokacijsko dovoljenje ali odločba o dovolitvi priglašenih del, pa za presojo zakonitosti odločbe urbanističnega inšpektorja ni pomembno.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 73. člena ZUS pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.