Jedro

Tožnik niti v tožbi niti po izrecnem pozivu sodišča ni niti zatrjeval niti izkazal, da bi na toženo stranko naslovil posebno zahtevo, da o njegovi zadevi odloči v nadaljnjih 7 dneh, zato je sodišče tožbo na podlagi 2. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 kot prezgodnjo zavrglo.

Izrek

Tožba se zavrže.

Obrazložitev

1.Sodišče je dne 19. 4. 2024 prejelo tožbo, ki jo je v imenu tožnika vložil B., v njegovem imenu pa A. A. Tožba je bila vložena zaradi molka organa na podlagi tretjega odstavka 28. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).

2.V tožbi navaja, da je bil rok za odločitev iz tretjega odstavka 91. člena Zakona o tujcih (v nadaljevanju ZTuj-2) že zdavnaj prekoračen, da je tožnik vlogo dopolnil z vsemi zahtevani podatki, in prosi sodišče za meritorno določitev v zadevi.

3.Sodišče je tožnika s sklepom I U 791/2024-4 z dne 7. 6. 2024 pozvalo, da v roku 15 dni tožbo dopolni oziroma popravi, in sicer, da navede svoje prebivališče; da bodisi izkaže, da je njegov pooblaščenec odvetnik oziroma odvetniška družba oziroma oseba, ki ima opravljen pravniški državni izpit, bodisi pooblasti takšnega pooblaščenca in predloži pooblastilo, bodisi izjavi, da se bo v postopku zastopal sam; in da izkaže, da je pred vložitvijo tožbe na toženo stranko naslovil zahtevo za izdajo odločbe v nadaljnjih sedmih dneh.

4.Sklep je bil tožniku po pooblaščencu vročen 11. 6. 2024, 15-dnevni rok pa se je iztekel 26. 6. 2024. Do dneva izdaje tega sklepa sodišče ni prejelo odgovora.

5.Tožba ni dovoljena.

6.Sodišče mora pri predhodnem preizkusu tožbe preizkusiti, ali ni podan kateri od razlogov iz 1. do 8. točke prvega odstavka 36. člena nadaljevanju ZUS-1. Na te razloge mora, kot določa določba drugega odstavka 36. člena ZUS-1, sodišče paziti po uradni dolžnosti ves čas postopka. Če ugotovi, da je kateri teh razlogov podan, tožbo kot nedovoljeno zavrže. Ena od procesnih predpostavk, ki za (meritorno) odločanje o tožbi ne sme biti podana, je, da je bila tožba vložena prezgodaj (2. točka prvega odstavka 36. člena ZUS-1).

7.Tožba zaradi neizdaje akta je po določbah 28. člena ZUS-1 (med drugim) dovoljena, če organ (v enostopenjskem postopku) v predpisanem roku ne izda in vroči stranki odločbe, zoper katero ni pritožbe, ter je ne izda niti na posebno zahtevo stranke v nadaljnjih sedmih dneh (tretji odstavek 28. člena ZUS-1 v zvezi z drugim odstavkom 28. člena ZUS-1).

8.Tožnik niti v tožbi niti po izrecnem pozivu sodišča ni niti zatrjeval niti izkazal, da bi na toženo stranko naslovil posebno zahtevo, da o njegovi zadevi odloči v nadaljnjih 7 dneh, zato je sodišče tožbo na podlagi 2. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 kot prezgodnjo zavrglo.

9.Tožnik lahko do odločitve tožene stranke v zadevi ponovno vloži tožbo zaradi molka organa, pri čemer mora za njeno meritorno obravnavo izkazati, da je vložil zahtevo za izdajo upravnega akta v nadaljnjih sedmih dneh v smislu drugega odstavka 28. člena ZUS-1 v zvezi s tretjim odstavkom istega člena ZUS-1, in da je sedemdnevni rok neuspešno pretekel.

10.Poleg tega sodišče tožnika opozarja, da je lahko v postopku pred Upravnim sodiščem pooblaščenec tožeče stranke samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit, oziroma odvetniška družba (tretji odstavek 87. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki se v upravnem sporu uporablja na podlagi prvega odstavka 22. člena ZUS-1). Ker tožnik tudi po pozivu sodišča ni imenoval pooblaščenca, za katerega bi bilo izkazano, da je bodisi odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit, bodisi odvetniška družba, je bilo treba tožbo zavreči tudi iz tega razloga, in sicer na podlagi tretjega odstavka 88. člena ZPP.

-------------------------------

1

Glej tudi Dobravec Jalen, M.: 28. člen, v: Kerševan, E. (ur.): Zakon o upravnem sporu s komentarjem. Lexpera d. o. o. (GV Založba), Ljubljana 2019, str. 177.

2

Upravno sodišče je specializirano sodišče (drugi odstavek 97. člena Zakona o sodiščih - v nadaljevanju ZS), in ker je njegova pritožbena stopnja po drugem odstavku 12. člena ZUS-1 Vrhovno sodišče, ima Upravno sodišče položaj višjega sodišča (tretja točka drugega odstavka 98. člena ZS).

Zveza:

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.