- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
Sklep I Ips 95/99
ECLI:SI:VSRS:2002:I.IPS.95.99 Kazenski oddelek
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Obdolženčev nečak in njegovi pooblaščenci v 421. členu ZKP niso taksativno našteti med upravičenci za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti, zato jo je treba kot nedovoljeno zavreči (2. odstavek 423. člena ZKP).
Izrek
Zahteva pooblaščencev R.Ž. za varstvo zakonitosti se zavrže kot nedovoljena.
Obrazložitev
Okrožno sodišče v Kranju je s sklepom z dne 23.09.1998 zavrglo zahtevo za obnovo postopka, v katerem je bilo pokojnemu I.Ž. v zaplembenem postopku po priglasitvi Okrajnega ljudskega odbora v K. z dne 29.01.1946 in z dne 26.06.1947 z odločbo Okrožnega sodišča v Kranju z dne 25.11.1947 zaplenjeno premoženje. Višje sodišče v Ljubljani je z uvodoma navedenim pravnomočnim sklepom pritožbo pooblaščencev R.Ž., nečaka pokojnega I.Ž., zavrnilo kot neutemeljeno.
Zoper ta pravnomočen sklep je R.Ž. po svojih pooblaščencih iz razloga po 1. in 3. točki 420. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) dne 07.04.1999 vložil zahtevo za varstvo zakonitosti. Vrhovnemu sodišču predlaga, da zahtevi ugodi in oba napadena sklepa razveljavi ter zadevo vrne senatu prvostopenjskega sodišča v novo odločanje.
Vrhovni državni tožilec svetnik B.Š. v odgovoru na zahtevo za varstvo zakonitosti, podanem na podlagi 2. odstavka 423. člena ZKP, navaja, da obsojenčev nečak ne spada v krog oseb, ki smejo po obsojenčevi smrti v njegovo korist vložiti zahtevo za varstvo zakonitosti. Ker je zahtevo vložila oseba, ki te pravice nima, naj jo Vrhovno sodišče Republike Slovenije zavrže kot neutemeljeno.
Zahteva za varstvo zakonitosti ni utemeljena.
Po 1. odstavku 421. člena ZKP smejo zahtevo za varstvo zakonitosti vložiti državni tožilec Republike Slovenije, obdolženec in zagovornik. Po obdolženčevi smrti pa jo smejo v njegovo korist vložiti osebe iz 2. odstavka 367. člena istega zakona. V tej določbi so upravičenci taksativno našteti, med temi pa ni obdolženčevega nečaka in njegovih pooblaščencev. Z nobeno razlago tudi ni mogoče priti do sklepa, da so obdolženčev nečak in posledično tudi njegovi pooblaščenci upravičeni vložiti to izredno pravno sredstvo. Zahteva za varstvo zakonitosti, ki so jo zoper izpodbijani pravnomočni sklep vložili pooblaščenci R.Ž., nečaka pokojnega I.Ž., ni dovoljena. Zato jo je Vrhovno sodišče na podlagi 2. odstavka 423. člena ZKP zavrglo.