Jedro

Če tožnik v upravnem postopku ni imel možnosti dokazati lojalnosti osebe nemške narodnosti, mora v tožbi, če uveljavlja lojalnost, navesti okoliščine in dokaze (tretji odstavek 14. člena ZUS).

Izrek

Pritožbi se ugodi, sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani, št. U 515/98-11 z dne 19.1.2000 se razveljavi in zadeva vrne istemu sodišču, da opravi nov postopek.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97, ZUS) zavrnilo tožbo tožeče stranke zoper odločbo tožene stranke z dne 6.2.1996, s katero je le-ta zavrnila tožničino pritožbo zoper odločbo Oddelka za notranje zadeve občine R. ob D. z dne 20.7.1994. S to odločbo je bilo ugotovljeno, da pokojna I.L.Z., roj. B. ob svoji smrti dne 3.2.1993, ni bila državljanka Republike Slovenije (1. točka izreka), ter da se imenovana po predpisih o državljanstvu, ki so na območju Republike Slovenije veljali od 28.8.1945 do uveljavitve Zakona o državljanstvu Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91), ni štela za jugoslovansko državljanko (2. točka izreka).

Sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijane sodbe povzema obrazložitev odločbe tožene stranke, da je bila I.L.Z. (tožničina pravna prednica) članica Kulturbunda, kar je razvidno iz arhivskega gradiva, ki ga hrani tožena stranka. Članstvo v politični organizaciji Kulturbund je zadostna podlaga za ugotovitev, da je bila oseba nemške narodnosti. Po potrdilu policije v J. je bila tožničina pravna prednica od 11.8.1945 uradno prijavljena na naslovu J., G., kar izkazuje, da je od tega datuma dalje živela v tujini. Sodišče prve stopnje nadalje navaja, da je bil postopek ugotovitve jugoslovanskega državljanstva sprožen zaradi uveljavljanja pravice v postopku denacionalizacije odvzetega premoženja v skladu s 63. členom Zakona o denacionalizaciji (ZDen). Prvostopenjski upravni organ je bil dolžan ugotoviti, ali je bila I.L.Z., roj. B., roj. 22.1.1911 v G., nemške narodnosti in ali se je nahajala v tujini v času uveljavitve novele Zakona o državljanstvu FLRJ (Uradni list, št. 105/48). Tretjega pogoja - nelojalnega ravnanja, pa prvostopenjski organ ni ugotavljal, saj 3. odstavek 63. člena ZDen določa, da v ugotovitvenem postopku ni mogoče ugotavljati obstoja nelojalnega ravnanja zoper interese narodov in države FLRJ. Ugotavljanje nelojalnega ravnanja v konkretnem primeru tudi ni bilo potrebno, saj se nalojalno ravnanje oseb nemške narodnosti po 3. odstavku 63. člena ZDen domneva. Pristojni organ v postopku ugotovitve državljanstva po določbi 3. odstavka 63. člena ZDen ne vodi dokaznega postopka in ne dokazuje nelojalnosti osebe, kar pa ne pomeni, da zoper to domnevo ni mogoč nasproten dokaz. Iz predloženih upravnih spisov je razvidno, da tožnica v upravnem postopku ter ob zaslišanju pred upravnim organom dne 7.7.1994 ni navedla nobenih okoliščin in predložila nobenih dokazov, ki bi izpodbijali to pravno domnevo. Tudi v tožbi tožnica ne zatrjuje okoliščin in ne predlaga dokazov, na podlagi katerih bi moglo sodišče sklepati, da domneva nalojalnega ravnanja pri tožničini pravni prednici I.L.Z. ne bi bila utemeljena.

Tožnica se pritožuje zaradi vseh pritožbenih razlogov. Navaja, da je odločba Ustavnega sodišča z dne 20.3.1997 omogočila upravičencem, da kolektivno krivdo izpodbijajo s tem, da nosijo dokazno breme in da v dvomu ostane upravičenec kolektivno kriv ter državljanstva ne pridobi. Protislovnost obrazložitve izpodbijane sodbe se izkazuje v tem, da se tožnici očita, da ni uveljavljala dokazov o svoji lojalnosti že pred prvostopenjskim organom še pred navedeno odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije. Z odločbo ustavnega sodišča je bila pravna fikcija odpravljena in nadomeščena s pravno domnevo o kolektivni krivdi, ki jo je mogoče izpodbijati. Tožnica predlaga, da pritožbeno sodišče nazakonito sodbo tako spremeni, da vse upravne odločbe, izdane v postopku ugotavljanja državljanstva, razveljavi in naloži prvostopenjskemu upravnemu organu, da dopolni upravni postopek ter omogoči upravičenki dokazovanje lojalnosti.

Tožena stranka in Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, kot zastopnik javnega interesa, na pritožbo nista odgovorila.

Pritožba je utemeljena.

Ustavno sodišče Republike Slovenije je s svojo odločbo, št. U-I-23/93, z dne 20.3.1997 (Uradni list RS, št. 23/97), na katero se sklicuje pritožba, ugotovilo, da določba 3. odstavka 63. člena ZDen ni neskladna z ustavo. Po presoji ustavnega sodišča v tej odločbi vsebuje določba 2. odstavka 35. člena Zakona o državljanstvu FLRJ domnevo nelojalnosti, ki je bila, glede na takratna zgodovinska dejstva, upravičena, vendar je ni dopustno razlagati tako, da prizadeta oseba ne bi imela pravice izpodbijati te domneve in dokazovati nasprotnega.

Čeprav tožnica v tožbi ni jasno navedla, na kakšni dejanski podlagi uveljavlja lojalnost svoje pravne prednice, to možnost pa je imela (3. odstavek 14. člena ZUS), je vendarle res, da v upravnem postopku, glede na takratno razlago 3. odstavka 63. člena ZDen, tega ne bi mogla z uspehom uveljaviti. Obe upravni odločbi (1. stopnje z dne 20.7.1994 in 2. stopnje z dne 6.2.1996) sta bili namreč izdani pred objavo navedene odločbe ustavnega sodišča, tedaj pred 25.4.1997. Glede na tako vsebino tožbe, ki ne vsebuje nobenih konkretnih dejstev in okoliščin o ravnanju, ki bi izpričevalo lojalnost, sodišče o lojalnosti niti ni moglo nič presoditi. Ker pa je tožnica imela prvič v tožbi možnost uveljavljati ta dejstva in okoliščine, bi moralo sodišče prve stopnje, po presoji pritožbenega sodišča, postopati v skladu s 44. členom ZUS ter tožnico pozvati, da v določenem roku navede dejstva in dokaze, s katerimi izpodbija domnevo nelojalnosti za svojo prednico. Konkretna dejstva in okoliščine, ki bi jih tožnica v pripravljalnem postopku navedla, pa bi moralo sodišče prve stopnje presoditi na glavni obravnavi (2. odstavek 51. člena ZUS). Ker je sodišče prve stopnje ravnalo v nasprotju z navedenimi določbami ZUS, je bistveno kršilo določbe postopka v upravnem sporu, saj za odločanje na seji in za zavrnitev tožbe ni imelo podlage v dejanskem stanju, ugotovljenem v upravnem postopku (51. člen ZUS). V novem postopku bo moralo sodišče prve stopnje odpraviti navedene kršitve.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče odločilo na podlagi 74. in 76. člena ZUS.