Jedro

Zakonodajalec je z določili 1. do 5. alineje 8. člena ZBPP določil izjemne primere, v katerih se brezplačna pravna pomoč po tem zakonu ne dodeli, in sicer če gre za določene vrste zadev, med katerimi je v 1. alineji 8. člena ZBPP na prvo mesto postavil kazniva dejanja razžalitve, obrekovanja, žaljive obdolžitve in opravljanja. Tožnik zato že na podlagi samega zakona (ex lege) ni upravičen do brezplačne pravne pomoči.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila prošnjo A.A. (tožnika v tem sporu) za dodelitev brezplačne pravne pomoči v postopku pred Okrajnim sodiščem v Velenju, številka I K 14702/2015, kot neutemeljeno. V obrazložitvi navaja, da je prosilec vložil prošnjo za brezplačno pravno pomoč in navedel, da zaproša za njeno dodelitev v postopku pred Okrajnim sodišče v Velenju, številka I K 14702/2015. Priložil je še fotokopijo vabila za glavno obravnavo dne 23. 2. 2017. ZBPP v 2. členu v prvem odstavku določa, da se BPP dodeli na način, pod pogoji in v skladu z merili, ki jih določa ta zakon. V 8. členu ZBPP je v prvi alinei izrecno navedeno, da se BPP po tem zakonu ne dodeli v zadevah zaradi kaznivih dejanj razžalitve, obrekovanja, žaljive obdolžitve in opravljanja, razen če oškodovanec verjetno dokaže, da mu je bila zaradi storitve takih dejanj povzročena pravno priznana škoda.

2. V konkretni kazenski zadevi pred Okrajnim sodiščem v Velenju, številka I K 14702/2015, se prosilcu kot obdolžencu očita storitev kaznivega dejanja žaljive obdolžitve po 160. členu KZ-1. Glede na zgoraj navedeno zakonsko določbo prve alinee 8. člena ZBPP in njeno razlago v upravnosodni praksi se prosilcu kot obdolžencu v tej kazenski zadevi sploh ne more dodeliti BPP.

3. Tožnik v tožbi uveljavlja tožbene razloge nepravilne uporabe materialnega prava, kršitev določbo postopka in nepravilno ugotovitev dejanskega stanja. Navaja, da je stališče tožene stranke pravno napačno in zmotno. Določba 8. člena ZBPP se nanaša na dodelitev le-te oškodovancu v kazenskem postopku ne pa obdolžencu. Tudi sicer je nelogično, da se zavrne brezplačna pravna pomoč prosilcu, ki ima v kazenskem postopku status obdolženca, če oškodovanec nasprotna stranka v kazenskem postopku ne dokaže pravno priznane škode.

4. Tožnik je v prošnji jasno navedel, da potrebuje zagovornika v kazenskem postopku, ki teče pred Okrajnim sodiščem v Velenju. Nobenih zadržkov ni, da njegovi prošnji ne bi bilo ugodeno. Tudi iz ustaljene sodne prakse izhaja, sklicujoč se na določbe Ustave in EKČP, da je treba obdolžencu, ki si v kazenskem postopku zagovornika sam ne more privoščiti, to zagotoviti v obliki brezplačne pravne pomoči, vse iz razloga dejanskega uresničevanja pravice do poštenega sodnega postopka (sodba VS X Ips 224/2014 z dne 10. 12. 2015). Pri presoji okoliščin je treba upoštevati težo očitanega kaznivega dejanja, zahtevnost kazenskega postopka, pri čemer je ocena možnosti uspeha za prvostopenjski postopek nebistvena. Tožnik ne more mimo dejstva, da je zasebnemu tožilcu tožena stranka dodelila brezplačno pravno pomoč kljub jasni določbi 8. člena ZBPP. Prav tako mu je dodelila brezplačno pravno pomoč v postopku, ki je tekel pred Okrajnim sodiščem v Celju pod številko I K 47529/2012 in v katerem naj bi tožnik storil očitano kaznivo dejanje. Ta postopek je pravnomočno končan s oprostilno sodbo za tožnika, v citiranem postopku obdolženca. V tem kazenskem postopku je sodišče opravilo kar 10 glavnih obravnav, dokazni postopek je bil zapleten. Kljub oprostilni sodbi je B.B. ponovno z odločbo o brezplačni pravni pomoči zoper tožnika vložil civilno odškodninsko tožbo, vse iz iste pravne podlage. Glede na prakso nasprotne stranke je pričakovati odškodninsko tožbo zoper tožnika iz istega dogodka. Zato je utemeljeno, da se tožniku v kazenskem postopku zagotovi kvalitetna obramba. Predlaga, da se tožbi ugodi in da se izpodbijana odločba odpravi ter zadeva vrne toženi stranki v ponoven postopek. Zahteva tudi povrnitev stroškov postopka.

5. Tožba ni utemeljena.

6. Tožena stranka je svojo odločitev v spornem primeru oprla na določbo 1. alineje 8. člena ZBPP. Ta določa, da se brezplačna pravna pomoč po tem zakonu ne dodeli zaradi kaznivih dejanj razžalitve, obrekovanja, žaljive obdolžitve in opravljanja, razen če oškodovanec verjetno dokaže, da mu je bila zaradi storitve takih dejanj povzročena pravno priznana škoda. V obravnavani zadevi ni sporno, da se tožniku očita storitev kaznivega dejanja žaljive obdolžitve v postopku pred Okrajnim sodiščem v Velenju, I K 14702/2015, kot izhaja iz tožbe in je to sam navedel v prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči. 7. Po določbi 1. odstavka 1. člena ZBPP je namen brezplačne pravne pomoči po tem zakonu uresničevanje pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, upoštevajoč socialni položaj osebe, ki brez škode za svoje preživljanje in preživljanje svoje družine te pravice ne bi mogla uresničevati. Po določbi 1. odstavka 2. člena ZBPP se brezplačna pravna pomoč dodeli na način, pod pogoji in v skladu z merili, ki jih določa ta zakon, vendar ne brez izjem, saj je že zakonodajalec z določili 1. do 5. alineje 8. člena ZBPP določil izjemne primere, v katerih se brezplačna pravna pomoč po tem zakonu ne dodeli, in sicer če gre za določene vrste zadev, med katerimi je v 1. alineji 8. člena ZBPP na prvo mesto postavil kazniva dejanja razžalitve, obrekovanja, žaljive obdolžitve in opravljanja, kot pravilno ugotavlja že tožena stranka v izpodbijani odločbi. Zato je po presoji sodišča pravilna odločitev, da se v spornem primeru tožniku ne odobri zaprošena brezplačna pravna pomoč skladno z določilom 1. alineje 8. člena ZBPP, saj se po navedeni zakonski določbi brezplačna pravna pomoč eventuelno lahko odobri samo oškodovancu kot zasebnemu tožilcu, vendar le izjemoma in sicer v primeru, če ta (to je oškodovanec kot zasebni tožilec) verjetno dokaže, da mu je bila zaradi storitve izpostavljenih kaznivih dejanj (razžalitve, obrekovanja, žaljive obdolžitve in opravljanja) povzročena pravno priznana škoda. Zato tožnik kot prosilec za dodelitev brezplačne pravne pomoči, ki se mu v tem primeru očita storitev kaznivega dejanja žaljive obdolžitve, po izrecni določbi 1. alineje 8. člena ZBPP ni upravičen do odobritve brezplačne pravne pomoči, ker tožnik v navedeni kazenski zadevi, ki se pred Okrajnim sodiščem v Velenju vodi pod I K 14702/2015 ne nastopa kot oškodovanec, temveč kot obdolženec in zato že na podlagi samega zakona (ex lege) ni upravičen do brezplačne pravne pomoči. Glede na navedeno, sodišče tako zavrača kot neutemeljene tožbene ugovore, ki se nanašajo na drugačno razlago določbe prve alinee 8. člena ZBPP.

8. Po ugotovitvi, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen in da je izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena, je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi 1. odstavka 63. člena ZUS-1. 9. Odločitev o stroških postopka temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.