Jedro

Predlog se zavrne.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožnica se je z možem 4. 11. 2019 sprehajala po Zvezni ulici v Murski Soboti. Želela se je izogniti poškodovanemu kanalizacijskem jašku, zato se je umaknila na desno in se ob tem spotaknila ob neravno površino na pločniku, nato padla ter se pri tem poškodovala.

2. Sodišče prve stopnje je delno ugodilo zahtevku in toženki naložilo, da plača 8.700 EUR odškodnine. Po izvedenem dokaznem postopku je zaključilo, da je tožnica padla na mestu in na način, kot ga je zatrjevala v tožbi, in da površina, na kateri je prišlo do nezgode, ni ustrezala standardu normalne pohodne površine, zato je ob ugotovljeni opustitvi dolžne skrbnosti vzdrževanja javnih površin ugotovilo izpolnitev vseh odškodninskih postavk in tožnici prisodilo odškodnino iz naslova nepremoženjske škode.

3. Pritožbeno sodišče je ugodilo pritožbi toženke in je spremenilo sodbo sodišča prve stopnje tako, da je zavrnilo tožbeni zahtevek. Zaključilo je, da če pohodna površina ni (bila) urejena v skladu z gradbenimi standardi, se mora sodišče opredeliti do vprašanja, ali je sporni del poti/mesto padca za povprečnega pešca predstavljal normalno pohodno površino. Pravni standard normalne pohodne površine je izpolnjen v primeru, če na neravnih pohodnih tleh ni nepričakovanih, zakritih ali pretiranih neravnin. V takem primeru se šteje, da bi normalno pazljiv pešec neravna tla prehodil brez težav. Dokazno breme zatrjevanja in dokazovanja odločilnih dejstev, ki se podrejajo navedenim konkretiziranim predpostavkam splošne predpostavke protipravnosti ravnanja (prvi odstavek 131. člena OZ), je bilo na tožnici. Zato nosi tudi tveganje, da s pomanjkljivim trditvenim (in praviloma posledično tudi dokaznim) bremenom ne navede vseh odločilnih dejstev oziroma so njene trditve nesklepčne. Sodišče je ugotovilo, da je bila tožnica pozorna in pazljiva pri hoji, saj je videla stanje kanalizacijskega jaška in se prav zato umaknila nekoliko desno. Tožnica pa ni ničesar navedla o tem, čemu je potem, ko je videla kanalizacijski jašek, nadaljevala hojo čisto ob zidu, kjer se je res nahajala ovira.

4. Zoper to sodbo tožnica vlaga predlog za dopustitev revizije. Dopustitev revizije predlaga glede vprašanj:

1. Ali pot kjer je tožnica padla, še vedno ustreza standardom normalne pohodne površine in ali je poškodovani del bistveno odstopal od preostale pohodne površine?

2. Ali so bila v postopku zatrjevana in dokazana vsa odločilna dejstva, ki se podrejajo omenjenim predpostavkam „nepričakovanih, zakritih, ali pretiranih“ neravnin?

5. Predlog ni utemeljen.

6. Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava prek sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP). Ker v obravnavanem primeru pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso podani, je Vrhovno sodišče predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).

7. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, ki je naveden v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).