Up-269/0

29.11.2000

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki ga zastopa B. B., odvetnik v Z. na seji senata dne 29. novembra 2000

s k l e n i l o :

Ustavna pritožba A. A. zoper sklep Višjega sodišča v Kopru št. I Cp 490/2000 z dne 20. 6. 2000 v zvezi s sklepom Okrožnega sodišča v Kopru št. P 276/99 z dne 10. 8. 1999 se ne sprejme.

O b r a z l o ž i t e v

Sodišči prve in druge stopnje sta v pravdnem postopku zavrnili predlog pritožnika za izdajo začasne odredbe prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnin. Ugotovili sta, da v tej fazi postopka obstoj terjatve (plačilo kupnine glede prodajne pogodbe za nepremičnine) ni verjetno izkazan, saj okoliščin, ki govorijo za obstoj terjatve ni več kot tistih, ki govorijo proti njenemu obstoju. V ustavni pritožbi pritožnik navaja, da sodišče ni upoštevalo dejstev, na katera se je skliceval. Meni, da je nedvomno, da je obstoj terjatve verjetno izkazan, odločitev sodišča pa naj bi ne imela nobene podlage v podatkih spisa.

Navaja, da je izpodbijani sklep očitno napačen in arbitraren ter da gre zato za kršitev pravice do enakega varstva pravic po 22. členu Ustave. Predlaga tudi začasno zadržanje izvršitve izpodbijanega sklepa.

Ustavno sodišče ni instanca sodiščem, ki odločajo v postopku zavarovanja, in ne presoja samih po sebi nepravilnosti pri ugotovitvi dejanskega stanja ter pri uporabi materialnega in procesnega prava. V skladu s 50. členom Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju: ZUstS)

Ustavno sodišče izpodbijano sodbo preizkusi le glede vprašanja, ali so bile z njo kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine. Takšnih kršitev pa v izpodbijanem sklepu ni. Da bi kakšno izmed pravnih stališč, na katerih temelji ta sklep, bilo nesprejemljivo z vidika človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, pritožnik ne izkaže, prav tako ne izkaže, da bi bila v postopku kršena ustavna jamstva procesne narave. Oporeka zgolj dokazni oceni in materialnopravni presoji sodišč, kar pa, kot je obrazloženo zgoraj, ne more biti predmet presoje Ustavnega sodišča. Prav tako pa tudi ne gre za primer, da bi odločitev sodišča bila tako očitno napačna, da bi jo bilo mogoče označiti za samovoljno oziroma arbitrarno, kar bi lahko predstavljalo kršitev pravice iz 22. člena Ustave. Odločitev sodišča je namreč zadostno obrazložena, temelji pa na zaključkih, ki so glede na načelo proste presoje dokazov in glede na pravila interpretacije pravnih norm, mogoči.

Ker očitno ne gre za kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alinee drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednik senata dr. Lojze Ude ter člana Franc Testen in dr. Dragica Wedam-Lukić.

Predsednik senata:

dr. Lojze Ude