Jedro

V okoliščinah obravnavanega primera je bila brezposelnemu tožniku priznana začasna nezmožnost za delo do 11. 10. 2019, ker si je kot pogodbeni rezervist pri počepu maja 2017, ko je bil zavarovan po šifri 050 po 18. členu ZZVZZ za poškodbo pri delu, poškodoval desno koleno. Ker je zdravljenje desnega kolena po artroskopskem posegu 4. 4. 2019 zagotovo zaključeno, več ni dejanske niti pravne podlage za podaljševanje bolniškega staleža zaradi poškodbe pri delu po 12. 10. 2019.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Stroški pritožbe bremenijo proračun Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek na odpravo odločbe št. ... z dne 3. 10. 2019 in št. ... z dne 21. 10. 2019 ter ugotovitev, da je bil tožnik začasno nezmožen za delo zaradi poškodbe pri delu tudi od 12. 10. 2019 dalje (I. tč. izreka), ker je presodilo, da sta izpodbijani odločbi pravilni in zakoniti. Hkrati je izreklo, da stroške tožnikovega zastopanja krije proračun (II. tč. izreka).

2. Tožnik po pooblaščencu izpodbija sodbo iz vseh pritožbenih razlogov in kršitve ustavnih pravic, s predlogom na spremembo v smeri ugoditve zahtevku, oz. podrejeno predlaga razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve v novo sojenje.

Sodišču očita, da zaradi nepopolno in nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja ni pravilno uporabilo materialno pravo. Ob osebnem pregledu so bili ugotovljeni netipični znaki za sindrom karpalnega kanala desnega zapestja, zmanjšana moč rok, omejena gibljivost v levem ramenu in vratni hrbtenici, boleča paravertebralna muskulatura v vratu, bolečina pri zasuku kolena, boleč levi epikondil komolca, boleč poklep po lumbosakralni hrbtenici, blaga disforičnost in znižana frustracijska toleranca. Dejansko stanje glede začasne nezmožnosti za delo v spornem obdobju ni bilo dovolj razčiščeno. Ni bilo upoštevano, da je MR kolena 16. 1. 2018 pokazala kompletno rupturo medialnega meniska in delno rupturo prednjega križnega ligamenta. Spregledana je bila zdravstvena dokumentacija o poškodbi levega kolena in hrbtenice zgoraj. Ker sodba nima odločilnih razlogov in je ni mogoče preizkusiti je kršena 14. tč. 2. odst. 339. člena Zakona o pravdnem postopku1 (ZPP). Opustitev materialno procesnega vodstva po 285. členu ZPP ima za posledico kršitev 1. odst. 339. člena ZPP.

Zaradi napačno ugotovljenega dejanskega stanja je zmotno uporabljeno materialno pravo. Sodišče je spregledalo, da 31. 7. 2018 ni bil več nabavni referent (ki ni poklic ampak delovno mesto, poklic je vojak), ne odgovorna oseba ali carinski deklarant. Pogodba z MORS je bila od 10. 4. 2018 "zamrznjena" in 10. 4. 2019 enostransko prekinjena. Pogodba o zaposlitvi v podjetju A. d. o. o. je prenehala veljati 31. 7. 2018 in je od tedaj brezposeln. Sodišče je sledilo oceni izvedenskega organa, da je zmogel delo, ki več ne obstaja kljub nekaterim osebnim karakteristikam in dejstvu, da za delo rezervista ni zmožen. Izvedensko mnenje strokovno ni prepričljivo, saj ni zmožen za nobeno delo.

Spregledano je, da se začasna nezmožnost za delo presoja glede na zahteve in obremenitve pri delu z računalnikom, z miško in papirji z desno roko. Potrebno je ločiti med mnenjem in priporočili lečečih specialistov ter izvedenskim mnenjem. Lečeči specialisti pacienta zdravijo, medtem ko izvedenci ocenjujejo obstoj preostale delovne zmožnosti. Splošno znano je, da se mnenje izvedenskega organa nemalokrat razlikuje od mnenja specialistov, ker izvedenski organ običajno gleda na problem bistveno širše in skozi dolgoletno prakso podobnih primerov. Naloga izvedenskega organa ni, da slepo sledi praksi podobnih primerov, pač pa da iz osebnega pregleda in izvidov ugotavlja le objektivne statuse in oceni funkcionalne zmogljivosti, kot osnovo delovne zmožnosti.

3. Tožena stranka v pisnem odgovoru prereka pritožbene navedbe in predlaga zavrnitev pritožbe.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožnik ne navaja ničesar takega, kar bi vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe, ki je izdana ob dovolj razčiščenem dejanskem stanju in pravilno uporabljenem materialnem pravu.

V postopku ni prišlo do procesnih kršitev iz 2. odst. 339. člena ZPP, na katere je potrebno paziti po uradni dolžnosti. Torej niti do zatrjevane kršitve 14. tč. 2. odst. 339. člena ZPP, saj pisni odpravek sodbe nima pomanjkljivosti, da ga ne bi bilo mogoče preizkusiti. Izrek sodbe je razumljiv, ne nasprotuje razlogom sodbe, razlogi sodbe so jasni in niso sami s seboj v nasprotju. Neutemeljeno je očitana tudi opustitev materialno procesnega vodstva. Kljub nepregledni množici listin sodnega spisa,2 ki jih je vlagal tožnik, je mogoče ugotoviti, da je predsednik senata postopal v skladu z 285. členom ZPP s postavljanjem relevantnih vprašanj in poskrbel, da so bila navedena odločilna dejstva in razčiščena vprašanja, bistvena za pravilno in zakonito razsojo zadeve. Zatrjevana relativna kršitev iz 1. odst. 339. člena ZPP ni podana, saj sodišču ni mogoče očitati neuporabe ali nepravilne uporabe 285. člena ZPP, ki bi vplivala na pravilnost in zakonitost zavrnilne sodbe.

V socialnem sporu končno ni prišlo niti do kršitev ustavnih pravic, zatrjevanih povsem pavšalno in brez kakršnekoli argumentirane utemeljitve.

6. Predmet presoje je odločba zdravstvene komisije z dne 21. 10. 2019 o zavrnjeni pritožbi zoper odločbo imenovanega zdravnika z dne 3. 10. 2019. S slednjo je izrečeno, da je bil tožnik od 5. 10. 2019 do 11. 10. 2019 začasno nezmožen za delo zaradi poškodbe, nastale pri aktivnostih iz 18. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju3 (ZZVZZ), od 12. 10. 2019 dalje pa je zmožen za delo. Ugotovljeno je bilo stanje po _poškodbi desnega kolena maja 2017 pri opravljanju aktivnosti pogodbenega rezervista Slovenske vojske,_ saj je MR kolena 16. 1. 2018 pokazal kompletno rupturo medialnega meniska in delno rupturo prednjega križnega ligamenta, da je bil tožnik 23. 2. 2018 zaradi občasnih inkarceracij meniska vpisan v operativni program pod hitro in artroskopski poseg opravljen 4. 4. 2018. Z MR so bile 22. 4. 2019 izkazane minimalne degenerativne spremembe hrbtenice brez utesnitev. _Ortoped je 29. 5. 2019 in 15. 7. 2019 ocenil, da zdravljenje z njegove strani ni več potrebno._ Zdravstvena komisija je zaključila, da po 11. 10. 2019 več ni medicinska podlage za podaljšanje začasne nezmožnosti za delo.

7. Takšno dejansko stanje je v sodno socialnem sporu samo še dodatno potrjeno z mnenjem Komisije za fakultetna izvedenska mnenja pri fakulteti B. Univerze v C. z dne 13. 6. 2020 (list. 51 – 66; Fakultetna komisija) v sestavi specialista medicine dela, prometa in športa prof. dr. D. D. ter psihiatrinje prof. dr. E. E., podanim v skladu s pravili medicinske znanosti, stroke in izkušenj. Na podlagi listinske medicinske dokumentacije in izvida osebnega pregleda Fakultetna komisija ugotavlja, da se je tožnik zdravil zaradi stanja po poškodbi desnega kolena maja 2017, da je MR kolena 16. 1. 2018 pokazal kompletno rupturo medialnega meniska in delno rupturo prednjega križnega ligamenta, da je bil operativni poseg opravljen 4. 4. 2018, da so bile 22. 4. 2019 izkazane degenerativne spremembe lumbalnega dela hrbtenice, brez pomembnih utesnitev, da ortoped 29. 5. 2019 ne najde indikacij za nadaljnje zdravljenje, da nevrolog 12. 9. 2019 ne opisuje posebnosti in da kirurg 26. 9. 2019 ugotavlja udeležbo v prometni nezgodi z nategom mišic vratu ter priporoča analgetik.

Ob osebnem pregledu tožnika je Fakultetna komisija sicer ugotovila blažje utesnitve desnega zapestja in nakazane levo, z rahlo slabo mišično močjo stiska dlani in rahlo omejeno gibljivost vratne in ledvene hrbtenice, vendar brez nevrološkega deficita. Ugotovila je še, da je pri tožniku v ospredju čustveno neuravnovešena motenost, za kar je značilna težnja k impulzivnemu reagiranju, ne glede na posledice. Rehabilitacija po artroskopijah kolen je zaključena, stanje obeh kolenskih sklepov pa zadovoljivo. Po oceni Fakultetne komisije je bil tožnik za delo odgovorne osebe za carinsko poslovanje, ki ga je nazadnje opravljal, od 12. 10. 2019 dalje zmožen brez kakršnihkoli stvarnih omejitev ali časovne razbremenitve, ni pa bil zmožen za delo vojaka rezervista. Takšna ocena je bila dodatno potrjena z izpovedjo in pojasnili izvedenca na glavni obravnavi 1. 3. 2022 (list. 518 – 521).

8. Glede na listinsko medicinsko dokumentacijo ter izvidi osebnega pregleda je tudi po oceni pritožbenega sodišča strokovno medicinsko dovolj prepričljive in objektivizirane podlage za zaključek, da je bil tožnik za delo "odgovorne osebe za carinsko poslovanje", ki ga je do prenehanja pogodbe o zaposlitvi 31. 7. 2018 opravljal v gospodarski družbi A. d. o. o., zmožen brez kakršnihkoli omejitev. Hkrati soglaša z dokaznim zaključkom sodišča prve stopnje, da za delo vojaka rezervista, ki zahteva daljšo hojo in stojo, prenašanje bremen, opreme, hojo in tek po nevarnem terenu in drugo ni bil zmožen. Sicer pa slednje za razsojo predmetne zadeve niti ni bistveno, saj je Pogodba o službi v rezervni sestavi Slovenske vojske z dne 16. 2. 2016 (C/3) prenehala marca 2019. V okoliščinah obravnavanega primera je bila brezposelnemu tožniku priznana začasna nezmožnost za delo do 11. 10. 2019, ker si je kot pogodbeni rezervist pri počepu maja 2017, ko je bil zavarovan po šifri 050 po 18. členu ZZVZZ za poškodbo pri delu, poškodoval desno koleno. Ker je zdravljenje desnega kolena po artroskopskem posegu 4. 4. 2019 zagotovo _zaključeno_, več ni dejanske niti pravne podlage za podaljševanje bolniškega staleža zaradi poškodbe pri delu po 12. 10. 2019. 9. Iz prej navedenih dejanskih razlogov je prvostopenjsko sodišče na popolno ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo in pravilno zaključilo, da sta izpodbijani odločbi pravilni in zakoniti. Na podlagi 81. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih4 (ZDSS-1) je tožbeni zahtevek na njuno odpravo in priznanje začasne nezmožnosti za delo zaradi poškodbe pri delu tudi po 12. 10. 2019 utemeljeno zavrnilo.

Iz istih dejanskih in pravnih razlogov pritožba ne more biti uspešna. Na podlagi 353. člena ZPP jo je potrebno zavrniti in potrditi sodbo sodišča prve stopnje.

10. Ob takšnem pritožbenem izidu je ob odobreni brezplačni pravni pomoči (list. 534) potrebno izreči, da stroški postopka bremenijo sredstva prvostopenjskega sodišča. 1 Ur. l. RS, št. 73/2007, 45/2008 in 10/2017. 2 Sodni spis ima vpisanih kar 540 zaporednih listin! 3 Ur. l. RS, št. 9/1992 s spremembami. 4 Ur. l. RS, št. 2/2004 s spremembami.