Jedro

Izvršilno sodišče se je sicer zmotno sklicevalo na določbo 381. člena OZ, saj upnik ne more v izvršilnem postopku uveljavljati procesnih obresti, če jih v izvršilnem naslovu nima. Vendar matematični izračun pokaže, da upnik ni računal procesnih obresti, ampak zahteva zakonite zamudne obresti, ki jih je imel priznane v izvršilnem naslovu.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo ugovor dolžnika, dovolilo izvršbo z novim izvršilnim sredstvom in določilo izvršitelja. Dolžniku je naložilo nadaljnje izvršilne stroške.

Dolžnik v pritožbi navaja, da je kazenska sodnica povedala, da bo zadevo končala, ker ostanek obresti ne more plačati, ker je nezaposlen. Nima nobene nepremičnine, meni pa, da je plačilo 200.000,00 SIT obresti dovolj. Plačal je glavnico 365.000,00 SIT in obresti.

Pritožba je bila vročena upniku.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi zavrnjenega ugovora preizkušalo dolžnikov ugovor, da je plačal glavnico in obresti. Ugotovilo je, da je upnik pred vložitvijo predloga za izvršbo na podlagi pravnomočne sodbe opravil poračun tistih zneskov, ki jih je dolžnik plačal do 17.4.2002, ko je naredil dokončni obračun pred vložitvijo predloga. Dolžnik po vložitvi predloga ni plačal dodatnih zneskov. Pritožbeno sodišče je preizkušalo obračun upnika in ugotovilo, da je upnik pravilno upošteval plačila: 140.000,00 SIT 11.10.2000, 225.000,00 SIT dne 28.5.2001 in 200.000,00 SIT dne 12.6.2001. Ker je naredil obračun na dan 17.4.2002, je zahteval obresti le za naprej oziroma od vložitve predloga dalje. Sodišče prve stopnje v obrazložitvi sklepa zmotno ugotovi, da gre za plačilo procesnih obresti po 279. členu/2 Zakona o obligacjskih razmerjih oziroma 381. členu Obligacjskega zakonika. Če bi upnik to obračunal, bi pritožbeno sodišče zaradi zmotne uporabe materialnega prava moralo sklep spremeniti oziroma razveljaviti. Upnik lahko zahteva v izvršbi tiste zamudne obresti, katere ima priznane v izvršilnem naslovu in sicer v kazenski sodbi. Ne more pa zahtevati obresti od kapitaliziranih obresti v izvršilnem postopku. Izračun pokaže, da upnik ni zahteval več, kot mu gre na podlagi pravnomočne sodbe.

Dolžnikov ugovor, da nima denarja in da je nezaposlen, na pravilnost odločitve sodišča prve stopnje ne more vplivati. Izvršba je potrebna ravno zato, ker dolžnik ne plača. Zato je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo ugovor, čeprav je zmotno utemeljilo plačilo s 381. členom Obligacijskega zakonika.

Drugih odločitev sodišča prve stopnje dolžnik ne graja, pritožbeno sodišče pa v mejah uradnega preizkusa izpodbijane odločbe ne najde napak, kar je narekovalo zavrnitev pritožbe in potrditev sklepa sodišča prve stopnje (365. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).