Jedro

Zaradi prenehanja potreb po tožnikovem delu je tožniku ne glede na njegovo invalidnost delovno razmerje zakonito prenehalo, ker mu je tožena stranka zagotovila ustrezno delo pri drugem delodajalcu.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za razveljavitev sklepov tožene stranke z dne 28.8.2000 in 19.10.2000, o prenehanju delovnega razmerja tožnika, ker nima zmožnosti za opravljanje dela na delovnem mestu, na katerem je razporejen, s sočasno zagotovitvijo dela pri drugem delodajalcu, ki ustreza njegovi omejeni dela zmožnosti v okviru priznane invalidnosti III. kategorije. Hkrati je zavrnilo tudi zahtevek za priznanje pravic iz delovnega razmerja in vrnitev na delo.

Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnika kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožnik revizijo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1. odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP-prečiščeno besedilo, Uradni list RS, št. 12/03) pred sodiščem druge in prve stopnje in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Pri tem navaja, da sodba sodišča druge stopnje nima razlogov o pritožbi, obe sodbi ignorirata navedbe tožnika in nimata razlogov o zakonitosti postopka pri toženi stranki ter zmotno presojata pravice invalidov.

Revizija je bila v skladu s 375. členom ZPP vročena Vrhovnemu državnemu tožilcu Republike Slovenije, in toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Revizija ni utemeljena.

V skladu s 371. členom ZPP revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer pazi po uradni dolžnosti na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem se revizija lahko vloži zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena le, če gre za kršitve pred sodiščem druge stopnje, ne pa tudi zaradi tovrstnih kršitev pred sodiščem prve stopnje (2. točka prvega odstavka 370. člena ZPP), zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja pa revizije ni mogoče vložiti (tretji odstavek 370. člena ZPP).

Glede na gornje določbe revizijsko sodišče revizijskih navedb o bistvenih kršitvah določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP pred sodiščem prve stopnje ni preizkušalo, prav tako pa ni preizkušalo trditev o neustreznosti delovnega mesta pri drugem delodajalcu, ki spadajo v dejansko podlago sodbe, saj gre v tem obsegu za nedovoljene revizijske razloge.

Izpodbijana sodba sodišča druge stopnje ima razloge o vseh pravno pomembnih pritožbenih navedbah, prav tako pa se je sodišče opredelilo do sodbe sodišča prve stopnje v okviru njenega preizkusa po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP). Revizijski očitek bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP pred sodiščem druge stopnje zato ni utemeljen.

Glede uporabe materialnega prava sodišče ugotavlja, da je imela tožena stranka ob spremenjeni organizaciji dela in ugotovljenih delovnih omejitvah tožnika, kot invalida tretje kategorije, pravno podlago za izdajo spornih sklepov o prenehanju delovnega razmerja v drugem odstavku 23. člena in 3. točki prvega odstavka 100. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR (1990) - Uradni list RS, št. 14/90, 5/91 in 71/93), s tem da je hkrati pravilno upoštevala tudi določbe 140. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ - Uradni list RS, št. 12/92 - 7/96) o sočasni zagotovitvi tožnikovi invalidnosti ustreznega dela pri drugi organizaciji, ker sama drugega prostega ustreznega delovnega mesta ni imela. Tako tudi revizijski očitek zmotne uporabe materialnega prava ni utemeljen.

Ker revizijski razlogi niso podani, je sodišče v skladu z določbami 378. člena ZPP revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.