Jedro

Iz podatkov v spisu izhaja, da je tožena stranka to sodno takso nakazala preko svojega računa in jo je sodišče prve stopnje prejelo na svoj prehodni račun v okviru 15-dnevnega roka za njeno plačilo.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom štelo predlog tožene stranke za obnovo postopka z dne 15. 9. 2014 za umaknjenega, ker tožena stranka za ta svoj predlog naj ne bi plačala sodne takse.

2. Zoper sklep se je v roku pritožila tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov, ki predlaga, da pritožbeno sodišče sklep razveljavi. Navaja, da je bil toženi stranki vročen plačilni nalog za plačilo sodne takse za predlog za obnovo postopka dne 25. 9. 2014 in zadnji dan 15-dnevnega roka za plačilo te takse je bil 10. 10. 2014. Tožena stranka je napravila nakazilo te sodne takse dne 7. 10. 2014 iz svojega računa v M. in sodišču prve stopnje je predmetno nakazilo prejelo že dne 8. 10. 2014, torej pred iztekom postavljenega roka za plačilo. Tako je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom zmotno ugotovilo dejansko stanje, posledično temu zmotno uporabilo materialno pravo in obenem zagrešilo bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP).

3. Tožeča stranka v odgovoru na pritožbo navaja, da je sodna taksa plačana, ko je denarno nakazilo prejeto v dobro prehodnega računa sodišča. Iz pritožbi priloženega dokazila ne izhaja, da bi bila sodna taksa za predlog za obnovo postopka res plačana že 8. 10. 2014, sodišče pa je v svojem dopisu z dne 3. 11. 2014 navedlo zgolj, da je bila taksa plačana. V kolikor sodna taksa ni bila plačana pravočasno, je sklep sodišča, da se šteje predlog za obnovo postopka za umaknjenega, pravilen. Tožeča stranka zahteva povrnitev plačila stroškov pritožbenega postopka ne glede na izid pravde. V predmetni zadevi je namreč tožena stranka povzročila te stroške po svoji krivdi (v kolikor sodne takse ni plačala pravočasno), bodisi gre za naključje, ki se je njej primerilo (v kolikor je sodna taksa plačana pravočasno, pa v spisu ni bilo potrdila o plačilu takse). Zaradi navedenega je tožeča stranka tista, ki je upravičena do plačila stroškov zaradi odgovora na pritožbo.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Pritrditi je pritožbi, da je sodišče prve stopnje zmotno ugotovilo dejansko stanje, posledično čemur je zmotno uporabilo materialno pravo in obenem zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ko je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se predlog tožene stranke za obnovo postopka z dne 15. 9. 2014 šteje za umaknjenega, ker tožena stranka v danem ji roku naj ne bi plačala sodne takse za ta predlog. Iz podatkov v spisu (podatek UJP z dne 3. 11. 2014 list. št. 48 v spisu, bančno potrdilo z dne 10. 11. 2014 dokaz B47) je namreč nedvomno ugotoviti, da je tožena stranka to sodno takso nakazala preko svojega računa v M. dne 7. 9. 2014 in jo je sodišče prve stopnje prejelo na svoj prehodni račun dne 8. 10.2014, torej v okviru 15-dnevnega roka za njeno plačilo.

6. Pritožbeno sodišče je v posledici zgoraj pojasnjenega pritožbi tožene stranke ugodilo, z njo izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP).

7. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi tretjega odstavka 165. člena ZPP in je ta pridržana za končno odločbo, da bo sodišče prve stopnje o njih odločilo glede na končni uspeh strank v postopku.