Jedro

Dolžnik bi moral v ugovoru navesti konkretna dejstva, na podlagi katerih je terjatev iz izvršilnega naslova, ki je podlaga tej izvršbi, ugasnila, in sicer taka dejstva, ki so nastala potem, ko je bila sodba že izvršjiva ali pred tem, toda v času, ko dolžnik tega ni mogel več uveljavljati v postopku, iz katerega izvira izvršilni naslov.

Izrek

Ugovor se zavrne in se izpodbijani sklep o izvršbi potrdi. Zahteva dolžnika za povrnitev ugovornih stroškov se zavrne. Dolžnik je dolžan upniku povrniti stroške odgovora na ugovor v višini 6.426,00 SIT, v roku 8 dni.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je na predlog upnika izdalo sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova (17. člen ZIZ). Zoper sklep je dolžnik pravočasno vložil ugovor, imenovan pritožba. Navedel je, da se pritožuje, ker se je prvi kreditojemalec oziroma dolžnik po dogovoru o odstopu posla leta 1997 spremenil v upnika in ker je bila "fizično" sporna obveznost poravnana dne 19.7.2000. Upnik je prejel dne 12.7.2000 sklep opr. št. Pg 333/99-18 in terjatev poravnal dne 19.7.2000. Kljub temu pa za nastale stroške in postopke v nobenem primeru ni odgovoren. K ugovoru je priložil ugovor z dne 17.11.2000, sklep z dne 7.7.2000 opr. št. Pg 333/99, sklep opr. št. II Cpg 708/99 in sporočilo o obremenitvi APP (priloga B1 do B5). Priglasil je ugovorne stroške. Skladno s 1. odst. 57. člena ZIZ je bil ugovor vročen upniku v odgovor, ki je nanj tudi odgovoril. Navedel je, da se dokaz, ki ga dolžnik prilaga, ne nanaša na obveznost plačila stroškov pravdnega postopka opr. št. Pg 240/99 temveč pravdnega postopka opr. št. Pg 333/99. Dolžnik zoper upnika namreč vodi dve pravdi, in sicer pod opr. št. Pg 333/99 in opr. št. Pg 240/99. V nobeni pa ni uspel s tožbenim zahtevkom. Sklep o izvršbi temelji na pravnomočnem in izvršljivem sklepu Okrožnega sodišča v Novem mestu opr. št. Pg 204/99, po katerem dolžnik upniku dolguje pravdne stroške v znesku 28.580,00 SIT, ki jih upniku še ni plačal. Priglasil je stroške odgovora na ugovor. Ker je sodišče prve stopnje ugovor dolžnika štelo za neutemeljen (po 2. odst. 53. člena ZIZ), ga je po 3. odst. 58. člena ZIZ poslalo sodišču druge stopnje, da o njem odloči kot o pritožbi. Ugovor ni utemeljen. Sodišče prve stopnje predlagano izvršbo vodi na podlagi pravnomočnga sklepa Okrožnega sodišča v Novem mestu, opr. št. Pg 240/99 z dne 9.6.2000, ki je v skladu s 1. točko 2. odst. 17. člena in 1. odst. 18. člena ZIZ izvršilni naslov, kot v odgovoru na ugovor pravilno navaja tudi upnik. Ker sodišče v izvršilnem postopku pravnomočni sklep samo še izvrši, lahko dolžnik sklepu o izvršbi ugovarja le iz razlogov, ki preprečujejo izvršbo in so primerome našteti v 1. do 12. točki 1. odst. 55. člena ZIZ. Po 8. točki 1. odst. 55. člena ZIZ je dopusten ugovor zoper sklep o izvršbi, če je terjatev prenehala na podlagi dejstva, ki je nastopilo po izvršljivosti ali pred tem, toda v času, ko dolžnik tega ni mogel več uveljavljati v postopku, iz katerega izvira izvršilni naslov. Dolžnik trdi, da je bila sporna terjatev plačana dne 19.7.2000 in za svoje trditve prilaga dokazila. Vendar pa sodišče druge stopnje po vpogledu v priložene dokaze (priloga B1 do B5) ugotavlja, da je dolžnik s plačilom zneska 29.750,00 SIT dne 19.7.2000 upniku plačal pravdne stroške po sklepu Okrožnega sodišča v Novem mestu opr. št. Pg 333/99-18 z dne 7.7.2000, in ne stroškov po sklepu istega sodišča opr. št. Pg 240/99-14 z dne 9.6.2000, ki jih v tem postopku izterjuje upnik. Ker z zatrjevanim plačilom terjatev upnika ni bila poravnana, ugovorni razlog iz 8. točke 1. odst. 55. člena ZIZ ni podan. Drugih ugovornih razlogov, ki bi preprečevali izvršbo v smislu 55. člena ZIZ, dolžnik ni navedel. Zato je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da ugovor dolžnika ni utemeljen (3. odst. 58. člena ZIZ). Ker ob preizkusu izpodbijane odločbe tudi ni najti razlogov, na katere sodišče druge stopnje pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena, v zvezi s 366. členom ZPP in drugim odstavkom 55. člena ter 15. členom ZIZ), je zavrnilo ugovor kot neutemeljen in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Dolžnik z ugovorom ni uspel, zato je dolžan sam kriti stroške ugovora po izteku roka (1. odst. 165. člena, v zvezi s 1. odst. 154. člena ZPP in 15. členom ZIZ). Izrek o upnikovih stroških odgovora na ugovor temelji na določbi 1. odst. 165. člena v zvezi s 154. členom ZPP in 15. členom ZIZ. Ker je bil odgovor upnika na ugovor potreben, je sodišče druge stopnje upniku priznalo priglašene stroške nagrade odvetniku za sestavo odgovora na ugovor v višini 50 točk (1. alinea 6. točke Tar. št. 21 Odvetniške tarife; OT) oziroma 4.500,00 SIT in pa stroške za poročilo stranki v višini 10 točk (4. točka Tar. št. 33 OT) oziroma 900,00 SIT. Kot potrebne stroške je sodišče druge stopnje upniku priznalo tudi 19% DDV na podlagi 1. odst. 155. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, kar znaša 1.026,00 SIT. Ni pa sodišče druge stopnje upniku priznalo stroškov za sestavo odgovora na ugovor, višjih od 50 točk, in stroškov za sestanek s stranko in poročilo stranki, višjih od 10 točk, ker višji stroški po 1. alinei Tar. št. 6 OT in 4. točki Tar. št. 33 OT niso bili potrebni. Skupni znesek tako odmerjenih stroškov je razviden iz 3. odst. izreka tega sklepa.