Jedro

Zasežene prepovedane droge, pripomočki za uživanje prepovedanih drog in beležka, ne predstavljajo zgolj dejstva, ki utemeljujejo sum, da je obdolženka storila očitano ji kaznivo dejanje, pač pa je iz teh okoliščin mogoče utemeljeno sklepati tudi na ponovitveno nevarnost, saj je sodišče prve stopnje pravilno poudarilo, da vse te okoliščine na ravni utemeljenega suma kažejo, da se kontinuirano ukvarja z izvrševanjem kaznivega dejanja. Na kontinuirano izvrševanje, kakor tudi njeno vztrajnost pri izvrševanju kaznivega dejanja pa nedvomno kaže večje število izvršitvenih ravnanj, kakor tudi samo dejstvo, da naj bi po tem, ko so bile obdolženki 24. 5. 2023 zasežene prepovedane droge in bi lahko pričakovala, da bo pod drobnogledom policije, nadaljevala s preprodajanjem in hrambo prepovedanih drog in to kar v svojem stanovanju.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi drugega odstavka 272. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju: ZKP) podaljšalo pripor zoper obdolženo A. A. iz pripornega razloga po 3. točki prvega odstavka 201. člena ZKP.

2. Zoper sklep se pritožuje zagovornik zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter bistvenih kršitev določb kazenskega postopka. Predlaga, da sodišče druge stopnje izpodbijani sklep razveljavi, pripor pa odpravi in obdolženko izpusti na prostost. 3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče v okviru uradnega preizkusa pritožbeno izpodbijanega sklepa, ki ga je opravilo v smislu določila petega odstavka 402. člena ZKP, ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti. Pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa pa tudi pritožbene navedbe niso postavile pod vprašaj. V nasprotju s pritožnikom namreč pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje zanesljivo dognalo ter razumno in prepričljivo utemeljilo danost vseh razlogov za podaljšanje pripora - da je izkazan utemeljen sum storitve obdolženki očitanega kaznivega dejanja, njena ponovitvena nevarnost ter sorazmernost in neogibna potrebnost pripora v smislu določila 20. člena Ustave Republike Slovenije.

5. Utemeljen sum, da je obdolženka storila kaznivo dejanje, ki se ji očita v vloženi obtožnici, po pravilnih ugotovitvah sodišča prve stopnje izhaja iz pravnomočnega sklepa o uvedbi preiskave ter vseh dokazov, na katerih slednji sloni, v preiskavi pridobljeni dokazi pa utemeljenega suma niso omajali, temveč so ga potrdili. Glede na to, da je sodišče prve stopnje na straneh 3 do 7 izpodbijanega sklepa povzelo vsebino teh dokazov in glede na to, da zagovornik niti ne problematizira presoje o obstoju utemeljenega suma, glede obstoja le-tega ni nobenega dvoma.

6. Zagovornik namreč v pritožbi izraža nestrinjanje s presojo sodišča prve stopnje, da je pri obdolženki izkazana ponovitvena nevarnost. Res je, da vložena obtožnica zaradi relativno hudega kaznivega dejanja v objektivnem smislu ne utemeljuje vedno odreditve in podaljšanja pripora, vendar je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da so v konkretni zadevi teža in način izvršitve obdolženki očitanega kaznivega dejanja takšne, da nedvomno izkazujejo objektivne okoliščine ponovitvene nevarnosti. Sodišče prve stopnje ni spregledalo, da se obdolženki z obtožnico očita manjša kriminalna količina, kot se ji je očitala tekom preiskave, vendar to zmanjšanje kriminalne količine nikakor ni tolikšno, da bi odpadla objektivna okoliščina, ki kaže na ponovitveno nevarnost, kot poskuša pritožbeno sodišče prepričati zagovornik. Ni namreč mogoče spregledati, da je na ravni utemeljenega suma izkazano, da je obdolženka izvršila več posameznih izvršitvenih ravnanj v sklopu kaznivega dejanja po prvem odstavku 186. člena KZ-1 (ta naj bi izvršila 24. 5. 2023, 3. 9. 2023 in 2. 11. 2023, eno pa v obdobju od začetka leta 2023 do začetka avgusta 2023), za katero je predpisana kazen od 1 do 10 let zapora, da je prodajala in zaradi prodaje hranila večje količine več različnih vrst prepovedanih drog (heroin, kokain, konopljo, amfetamin in tablete z vsebnostjo prepovedanih drog). Zato je pravilna presoja sodišča prve stopnje, da je kljub temu, da se obdolženki z obtožnico ne očita več storitev kaznivega dejanja po prvem odstavku 187. člena KZ-1 in ene izvršitve kaznivega dejanja po prvem odstavku 186. člena KZ-1 (z dne 23. 8. 2023), teža očitanega kaznivega dejanja še vedno izjemno velika.

7. Prav tako se ni mogoče strinjati s pritožbenimi navedbami, da pri obdolženki ni podan subjektivni pogoj ponovitvene nevarnosti. V nasprotju z mnenjem zagovornika, po sodišču prve stopnje izpostavljene okoliščine, tj. zasežene prepovedane droge, pripomočki za uživanje prepovedanih drog in beležka, ne predstavljajo zgolj dejstva, ki utemeljujejo sum, da je obdolženka storila očitano ji kaznivo dejanje, pač pa je iz teh okoliščin mogoče utemeljeno sklepati tudi na ponovitveno nevarnost, saj je sodišče prve stopnje pravilno poudarilo, da vse te okoliščine na ravni utemeljenega suma kažejo, da se kontinuirano ukvarja z izvrševanjem kaznivega dejanja. Na kontinuirano izvrševanje, kakor tudi njeno vztrajnost pri izvrševanju kaznivega dejanja pa nedvomno kaže večje število izvršitvenih ravnanj, kakor tudi samo dejstvo, da naj bi po tem, ko so bile obdolženki 24. 5. 2023 zasežene prepovedane droge in bi lahko pričakovala, da bo pod drobnogledom policije, nadaljevala s preprodajanjem in hrambo prepovedanih drog in to kar v svojem stanovanju. Na ponovitveno nevarnost pa vsekakor kažejo tudi okolje in razmere, v katerih živi, saj po ugotovitvah sodišča prve stopnje obdolženka prejema nizko socialno pomoč, ki ji očitno ne zadostuje za preživetje in je utemeljeno sklepati, da si z izvrševanjem kaznivih dejanj pridobiva dodatna sredstva za preživetje. Da ta potrebuje v večji meri, kot jih prejema s strani države, kaže tudi okoliščina, da na bi bila tudi sama odvisnica od prepovedanih drog. Na tej podlagi je moč sklepati na še večjo motiviranost za nadaljnje izvrševanje kaznivih dejanj, da bi si pridobila sredstva za nakup droge, ki jo potrebuje zaradi svoje odvisnosti od prepovedanih drog.

8. Prav tako se ni mogoče strinjati s pritožbenimi navedbami, da je objektivna možnost ponovitve istovrstnih kaznivih dejanj minimalna, ker ji je bila zasežena vsa droga. Glede na količino in raznovrstnost pri hišni preiskavi zaseženih drog in glede na dejstvo, da obdolženka prejema le delno denarno socialno pomoč, je mogoče sklepati, da ima dobavitelje, glede katerih ni mogoče izključiti pripravljenosti, da bi obdolženko oskrbeli z novimi količinami prepovedanih drog.

9. Sodišče prve stopnje je ob ugotavljanju subjektivnih elementov ponovitvene nevarnosti upoštevalo tudi, da je obdolženka udeležena še v postopkih I K 18622/2021 po obtožnem predlogu Okrožnega državnega tožilstva v Celju, Kt/6502/2021 z dne 14. 9. 2021, zaradi kaznivega dejanja tatvine po drugem v zvezi s prvim odstavkom 204. člena KZ-1, kjer je glavna obravnava razpisana, po obtožnem predlogu Okrožnega državnega tožilstva v Celju, Kt/343/2021 z dne 6. 4. 2021, zaradi kaznivega dejanja tatvine po drugem v zvezi s prvim odstavkom 204. člena KZ-1, in po obtožnem predlogu Okrožnega državnega tožilstva v Celju, Zunanji oddelek v Velenju, Kt/23558/2020 z dne 16. 2. 2021, zaradi v sostorilstvu storjenega kaznivega dejanja tatvine po drugem v zvezi s prvim odstavkom 204. člena KZ-1 in nadaljevanega kaznivega dejanja tatvine po prvem odstavku 204. člena KZ-1 v zvezi s 54. členom KZ-1. V zvezi s pritožbenimi navedbami, da kazenski postopki, v katerih je obdolženka še udeležena, ne dajejo podlage za sklep, da je ponovitveno nevarna in da je v skladu s prakso Vrhovnega sodišča utemeljevanje pripornega razloga ponovitvene nevarnosti z udeležbo obdolženca v predhodnih in vzporednih postopkih dopustno le v primeru, ko je storitev kaznivih dejanj, ki so predmet teh postopkov, že bila predmet sodne presoje in je ugotovljena vsaj s stopnjo verjetnosti, ki jo zahteva dokazni standard utemeljenega suma, pritožbeno sodišče ugotavlja, da zagovornik ne zatrjuje, da ti obtožni predlogi niso bili preizkušeni na sodišču v smislu obstoja utemeljenega suma. Tako ni izkazano, da je te obdolžilne predloge sodišče prve stopnje neutemeljeno upoštevalo. Pri tem pa je potrebno poudariti, da je tudi v primeru, če sodišče teh obdolžilnih predlogov ne bi upoštevalo, izkazanih dovolj subjektivnih okoliščin, ki kažejo na realno in konkretno ponovitveno nevarnost. 10. V zvezi s pritožbenimi navedbami, da je obdolženka bila nepravnomočno obsojena pri Okrajnem sodišču v Žalcu, s sodbo I K 66394/2020 z dne 24. 2. 2023, zaradi dveh kaznivih dejanj zanemarjanja mladoletne osebe in surovega ravnanja po prvem odstavku 192. člena KZ-1, na pogojno obsodbo, v okviru katere ji je bila določena enotna kazen 9 mesecev zapora, s preizkusno dobo 2 let, kar po mnenju zagovornika ne izkazuje, da bo ponovila specifično (čeprav ne nujno istovrstno) kaznivo dejanje, ker to kaznivo dejanje ni v smiselni zvezi s sedaj očitanim kaznivim dejanjem, pa je potrebno poudariti, da je sodišče prve stopnje tudi to pogojno obsodbo povsem utemeljeno upoštevalo, saj gre za dodano okoliščino, ki kaže na obdolženkine negativne osebne lastnosti tj. nespoštovanje pravnega reda, kar v povezavi z vztrajnostjo in odločnostjo pri izvrševanju kaznivih dejanj, koristoljubnostjo, s katero je motivirano izvrševanje v tem postopku očitanega ji kaznivega dejanja, ter življenjskimi okoliščinami nedvomno kažejo, da je možnost, da bo obdolženka na prostosti nadaljevala z izvrševanjem kaznivih dejanj, zelo realna in konkretna.

11. Ker zagovornik pritožbeno ne napada zaključkov sodišča prve stopnje o nujnosti, sorazmernosti in neizogibni potrebnosti pripora, ki jih je sodišče prve stopnje jasno, razumljivo in prepričljivo obrazložilo v 8. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa (strani 9 in 10) in ker glede na zgoraj navedeno pritožbene navedbe niso utemeljene, prav tako pa uradni preizkus pritožbeno izpodbijanega sklepa ni dognal kršitev, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče na podlagi tretjega odstavka 402. člena ZKP zagovornikovo pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno.

12. Če bo za obdolženca nastopila dolžnost plačila stroškov kazenskega postopka (določilo prvega odstavka 95. člena ZKP), bo sodno takso za zavrnitev pritožbe zoper sklep o ugotovitvi razlogov za pripor, po pravnomočnosti sodbe, odmerilo sodišče prve stopnje.