Jedro

Ni se mogoče vnaprej postaviti na stališče, da je priča pristranska.

Treba jo je prej zaslišati.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodna odločba se razveljavi pod točko 2 ter se v tem obsegu zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek in odločanje.

Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodno odločbo, imenovano sodba in sklep, odločilo, da sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Domžalah, opr. št. ... z dne 16.3.2001, ostane v veljavi v 1. točki izreka glede glavnice v višin 199.322,91 SIT in zakonskih zamudnih obresti; - od 125.417,67 SIT od 19.1.2000 do 30.09.2004, - od 25.417,67 SIT od 1.10.2004 dalje do plačila, - od 150.011,40 SIT od 29.1.2000 do dneva plačila, - od 11.025,84 SIT od 6.04.2000 do dneva plačila, - od 12.868,00 SIT od 21.11.2000 do dneva plačila in v 3. točki izreka glede izvršilnih stroškov v višini

19.996,54 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16.3.2001 dalje do plačila.

Zavrnilo je tožbeni zahtevek v preostalem delu, to je v 1. točki izreka, glede dela glavnice v višini 116.810,40 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 30.11.1999 dalje do plačila in v 3. točki izreka glede izvršilnih stroškov v višini

7.803,46 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16.3.2001 do plačila. S sklepom je zaradi umika tožbe v delu glavnice v višini 100.000,00 SIT sklep o izvršbi razveljavilo in pravdni postopek ustavilo. Hkrati je odločilo, da mora tožena stranka povrniti tožeči stranki 54.015,31 SIT pravdnih stroškov, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izdaje sodbe sodišča prve stopnje dalje do plačila.

Zoper sodbo se pritožuje tožeča stranka iz vseh dovoljenih pritožbenih razlogov v 1., 2. in 4. točki izreka. Predlaga ugoditev pritožbi in spremembo tako, da bo zahtevku v celoti ugodeno. Podrejeno predlaga razveljavitev sodbe.

Pritožbeno sodišče bo vsebino pritožbe povzelo v nadaljevanju, ko bo hkrati odgovarjalo na pritožbene trditve.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče druge stopnje preizkusi sodbo prve stopnje v tistem delu, v katerem se izpodbija s pritožbo; če pa se iz pritožbe ne vidi, v katerem delu se sodba izpodbija, preizkusi sodbo v tistem delu, v katerem stranka ni zmagala v sporu. Sodišče druge stopnje preizkusi sodbo sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa pazi po uradni dolžnosti na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 8., 11., 12. in

14. točke 2. odst. 339. člena zakona in na pravilno uporabo materialnega prava (člen 350/1 in 2 ZPP - Zakona o pravdnem postopku).

Tožeča stranka navaja, da se pritožuje zoper 1., 2. in 4. točko izreka. Pri tem pritožbeno sodišče ugotavlja, da ne glede na tak zapis v pritožbi, ne moreta biti predmet pritožbe 1. in 4. točka odločbe. S 1. točko je namreč zahtevku tožeče stranke ugodeno, prav tako pa je v 4. točki določeno, koliko stroškov mora tožena stranka povrniti tožeči stranki. Pritožba zoper 1. in 4. točko bi torej bila v nasprotju s pravnim interesom tožeče stranke, saj ne more imeti pravnega interesa za pritožbo v tistem delu, v katerem je bilo zahtevku ugodeno. Za tako situacijo pa gre pri odločitvi pod točko 1. in 4. V zvezi z izjavo tožeče stranke, nanašajočo se na zahtevek na glavni obravnavi dne 5.10.2004 (list. št. 19) in v zvezi s pritožbenimi trditvami pod točko IV. (list. št. 29), bi utegnilo biti sporno, ali je tožeča stranka na glavni obravnavi dne 5.10.2004 postavila zahtevek, o katerem bi moralo sodišče prve stopnje odločati in zaradi česar bi bilo mogoče šteti, da sodišče prve stopnje ni odločilo o vseh zahtevkih in bi zaradi tega moralo izdati dopolnilno sodbo (člen 325 ZPP).

Pod točko IV. pritožbe tožeča stranka pojasnjuje način obračuna obresti, navaja, v kakšnem znesku jih toženka po stališču tožnice še dolguje. Oporeka temu, da sodišče toženi stranki ni naložilo v plačilo tudi zakonskih zamudnih obresti od obračuna obresti v znesku 189.204,60 SIT, kar je "tožeča stranka zahtevala oziroma postavila zahtevek na glavni obravnavi dne 5.10.2004".

Pritožbeno sodišče namreč ugotavlja, da tožeča stranka na glavni obravnavi dne 5.10.2004 ni postavila zahtevka.

Če bi tedaj tožeča stranka postavila zahtevek, bi šlo lahko le za spremembo tožbe po členu 184 ZPP. Sprememba tožbe je med drugim povečanje obstoječega zahtevka, ni pa tožba spremenjena, med drugim, če tožeča stranka tožbeni zahtevek zmanjša. Na glavni obravnavi dne 5.10.2004 je tožeča stranka izjavila takole: "Tožeča stranka zmanjšuje svoj zahtevek tako, da umika tožbo v delu glavnice za 100.000,00 SIT ter vztraja pri plačilu glavnice še za 316.133,31 SIT in pri plačilu zakonskih zamudnih obresti: od SIT 100.000,00 od

30.11.1999 do 30.9.2004 v obračunanem znesku 159.515,45 SIT z zamudnimi obrestmi od 5.10.2004 dalje; od SIT 16.810,40 od

30.11.1999 do plačila, preostale zamudne obresti po dolgovani glavnici pa tako kot so opredeljene v predlogu za izvršbo oziroma v tožbi, vztraja pa tožeča stranka tudi pri vseh stroških izvršilnega in nadaljnjega pravdnega postopka."

Ko je torej tožeča stranka izjavila, da zahtevek zmanjšuje tako, da umika tožbo v delu glavnice za 100.000,00 SIT, vse nadaljnje besedilo lahko pomeni le tožničino razlago tega, kako visoke so še obresti, ne more pa pomeniti spremembe tožbe z zvišanjem zahtevka. Če je namreč zahtevek zmanjšala tako, da je tožbo v delu glavnice za znesek 100.000,00 SIT umaknila, je sodišče prve stopnje odločilo pravilno, kajti odločalo je le o zmanjšanem zahtevku in torej ni bilo razloga za zavrnitev zahtevka. Ko je tožeča stranka izjavila, da umika tožbo glede glavnice v višini 100.000,00 SIT, sodišče prve stopnje ni imelo podlage za drugačen obračun terjatve kot je ta, ki izhaja iz prve točke odločbe.

Poenostavljeno rečeno: tožeča stranka ni mogla zmanjšati zahtevka tako, da ga je na račun obresti povečala. Dolžnost tožeče stranke je namreč, da postavi jasen in določen zahtevek (člen 180/1 ZPP).

Po povedanem torej dopolnitev sodbe z morebitno zavrnitvijo dela tožbenega zahtevka ni potrebna.

Pritožba pa ima prav, ko gre za odločitev pod točko 2, s katero je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek glede glavnice v višini 116.810,40 SIT s pripadki in glede dela izvršilnih stroškov s pripadki. Treba je pritrditi pritožbi, da je sodišče prve stopnje v tem delu napravilo bistveno kršitev določb postopka po členu 339/1 ZPP, ker ni zaslišalo prič M.O. in J.B.. S tem je kršilo določbo 213. člena ZPP v zvezi z 212. členom istega zakona. Ta kršitev je vplivala na zakonitost in pravilnost sodbe. Po določbi 212. člena ZPP mora vsaka stranka navesti dejstva in predlagati dokaze, na katere opira svoj zahtevek ali s katerimi izpodbija navedbe in dokaze nasprotnika. Po členu 213 dokazovanje obsega vsa dejstva, ki so pomembna za odločbo.

O tem, kateri dokazi naj se izvedejo za ugotovitev odločilnih dejstev, odloča sodišče. Ko je sodišče prve stopnje zavrnilo predloga za zaslišanje navedenih prič, češ da nista neodvisni, je kršilo navedeni določbi. S tem je onemogočilo toženi stranki dokazovanje odločilnih dejstev.

Ni se mogoče vnaprej postaviti na stališče, da sta priči pristranski. Kakršnokoli sklepanje bi bilo mogoče šele potem, ko bi sodišče priči zaslišalo, nato pa napravilo dokazno oceno v skladu z določbo 8. člena ZPP.

V ponovljenem postopku bo torej sodišče prve stopnje moralo odpraviti navedeno pomanjkljivost s tem, da bo omenjeni priči zaslišalo, pri tem pa bo smotrno razčistiti tudi trditev toženke, podano v ugovoru zoper sklep o izvršbi, da je bila dobava plina za ta znesek na isti naslov, vendar ne za M.. Razčistiti bo torej treba, ali morda to pomeni, da je na istem naslovu morda več oseb, ki imajo sklenjeno pogodbo s tožečo stranko (glej prilogo A8), ali pa gre za naročilo pod isto pogodbo, vendar s strani druge osebe.

Odločitev o tistem delu pravdnih stroškov, ki doslej tožeči stranki niso bili priznani, bo odvisna od nadaljevanja postopka.

Odločitev pritožbenega sodišča o razveljavitvi sodbe temelji na določilu člena 354/1 ZPP, odločitev o pritožbenih stroških pa na določilu člena 165/3 ZPP.