Jedro

Cenilec je upravičen do povrnitve stroškov in do nagrade glede na (že) opravljene storitve, tudi če mu iz razlogov, ki niso v njegovi sferi (konkretno zaradi upnikovega umika predloga za izvršbo) ni bilo treba (oz. ni bilo omogočeno) dokončati njegovega dela.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in sklep sodišča prve stopnje tako spremeni, da odslej v celoti glasi: „I. Sodnemu cenilcu A., S. I. s.p., se za opravljeno cenilsko delo odmeri nagrada in povrnitev stroškov v skupnem znesku 96,60 EUR.

II. Sodni cenilec ni zavezanec za DDV.

III. Plačilo skupnega zneska izvrši skupna finančno računovodska služba sodišča iz sredstev predujma, ki ga je založil upnik, na poslovni račun sodnega cenilca (ki ima registrirano istovrstno neodvisno samostojno dejavnost), št. xx, odprt pri Novi Kreditni banki Maribor d.d., Podružnica P..

IV. Plačilo se izvede v 30 dneh po pravnomočnosti sklepa in prejema računa oz. v rokih, določenih z ZIPRS.“

II.V ostalem se pritožba zavrne.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo zahtevo sodnega cenilca S.I. za odmero in plačilo izvedenine (pravilno: nagrade in povrnitve stroškov) z dne 7. 10. 2014. 2. Zoper tako prvostopno odločitev se pravočasno pritožuje sodni cenilec. Sklep izpodbija v celoti in uveljavlja vse pritožbene razloge. Navaja, da v sklepu sprejeto stališče nima pravne osnove v Pravilniku o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (v nadaljevanju: Pravilnik), s čimer smiselno uveljavlja pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava. Izpostavlja, da je bil v obravnavani zadevi s sklepom določen kot gradbeni izvedenec. Le dan pred razpisanim ogledom nepremičnine mu je bilo s strani predstavnika upnika po elektronski pošti sporočeno, da naj se ogled ne opravi, ker je upnik podal „predlog za umik izvršbe“. Pritožnik je sodišču dostavil stroškovnik v skladu z že opravljenim delom v tej zadevi. Ne strinja se s prvostopnim stališčem, da bi bil do izplačila že nastalih stroškov v tej zadevi upravičen šele takrat, ko v celoti izdela izvedensko mnenje oz. poda pisni cenilni zapisnik, saj takšne dikcije v nobenem členu Pravilnika ni zaslediti. Poleg tega bi v tem primeru zadostoval le 51. člen Pravilnika (ki določa nagrado za pisni izvid in mnenje), vsi ostali členi o vrsti opravil in plačilu le-teh pa so v Pravilniku odveč, saj se jih ne upošteva. Izvedenec poudarja, da so v predloženem stroškovniku zajeta le že izvedena dejanja pred ogledom nepremičnine, ki so tudi dokumentirana, ter jih v pritožbi ponovno podrobno opisuje. Po njegovem prepričanju mu izplačilo že nastalih stroškov pripada, saj le-to ne more biti vezano na to, če upnik kasneje poda umik ali odlog izvršbe. Smiselno predlaga spremembo izpodbijanega sklepa v smeri „izplačila že nastalih stroškov v tej zadevi“. Pritožbenih stroškov ne priglaša. 3. Pritožba je delno utemeljena.

4. Sodišče druge stopnje ob uradnem preizkusu zadeve po drugem odstavku 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena istega zakona in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) ter v okviru v pritožbi uveljavljanih pritožbenih razlogov ugotavlja in zaključuje, da je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu zmotno uporabilo materialno pravo.

5. V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 30. 1. 2014 določilo sodnega cenilca, ki naj v roku 30 dni od prejema sklepa opravi cenitev nepremičnine parc. št. 570/0 k.o. P. v lasti dolžnice do 5/14. Sodnemu cenilcu je bil sklep vročen 23. 9. 2014, saj je bila po podatkih v spisu izvršba v obravnavani zadevi na predlog upnika s sklepom z dne 12. 3. 2014 odložena do 31. 8. 2014. Sodni cenilec je ogled nepremičnine, ki je predmet cenitve, določil na dan 8. 10. 2014, o čemer je obvestil stranke postopka ter dne 24. 9. 2014 z dopisom tudi sodišče prve stopnje. Istega dne je sodni cenilec vpogledal v spis obravnavane zadeve (uradni zaznamek na list. št. 30 spisa). Le dan pred predvidenim ogledom nepremičnine je sodnega cenilca upnik obvestil o umiku predloga za izvršbo (in posledični nepotrebnosti ogleda nepremičnine in izdelave cenitve), ker je dolžnica dolg poravnala, sodišče pa je upnikov umik predloga za izvršbo prejelo šele 9. 10. 2014 (dan po predvidenem ogledu nepremičnine).

6. V skladu z 249. členom ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ ima izvedenec pravico do povračila potnih stroškov in stroškov za prehrano in prenočišče, do povračila izgubljenega zaslužka in stroškov za izvedensko delo, kakor tudi pravico do nagrade za to delo. Podobno določa tudi 39. člen Pravilnika, ki v nadaljnjih členih podrobneje določa vrsto stroškov, do povrnitve katerih je izvedenec oz. cenilec upravičen, kakor tudi tarifo za vrednotenje izvedenskega oziroma cenilskega dela (VI. poglavje Pravilnika). V okviru slednje Pravilnik izvedencu oz. cenilcu med drugim priznava nagrado za študij spisa (48. člen Pravilnika), za zbiranje in preučevanje dodatne dokumentacije (49. člen Pravilnika) ter nagrado za pisni izvid in mnenje oziroma cenitev (51. člen Pravilnika). Utemeljena je pritožbena graja, da niti Pravilnik niti določbe ZPP ne dajejo podlage za prvostopno stališče, zajeto v izpodbijanem sklepu, da naj bi imel cenilec pravico do nagrade za opravljeno delo šele takrat, ko sestavi in sodišču posreduje pisni cenilni zapisnik, ko torej v celoti izdela izvedensko mnenje oz. cenitev.

7. Po presoji sodišča druge stopnje je cenilec upravičen do povrnitve stroškov in do nagrade glede na (že) opravljene storitve, tudi če mu iz razlogov, ki niso v njegovi sferi (konkretno zaradi upnikovega umika predloga za izvršbo) ni bilo treba (oz. ni bilo omogočeno) dokončati njegovega dela, v konkretnem primeru izdelati pisnega izvida in mnenja oziroma cenitve. Za opravila, ki jih je cenilec do takrat že opravil, usmerjena v izdelavo cenitve, mu po presoji sodišča druge stopnje ni mogoče odrekati upravičenja do nagrade in povrnitve utemeljeno priglašenih stroškov v zvezi z njegovim delom.

8. V obravnavani zadevi je cenilec v stroškovniku priglasil naslednja opravila: študij spisa in zbiranje ter pregled dodatne dokumentacije. Iz podatkov v spisu (list. št. 30) izhaja, da je cenilec v obravnavani zadevi vpogledal v spis, zato mu po presoji sodišča druge stopnje pripada priglašena nagrada v višini 46,00 EUR (za študij spisa pri obsegu do 50 strani - 1. točka prvega odstavka 48. člena Pravilnika). Za zbiranje in preučevanje dodatne dokumentacije v obliki pregleda zemljiške knjige in katastra stavb ter pridobitve cen primerjalnih nepremičnin, pa je cenilec v skladu s 1. točko prvega odstavka 49. člena Pravilnika upravičen do priglašenih 46,00 EUR za zbiranje in preučevanje manj obsežne dodatne dokumentacije. Glede na specifično situacijo v obravnavani zadevi, ko je upnik cenilca o umiku predloga za izvršbo obvestil le dan pred razpisanim ogledom, je po mnenju sodišča druge stopnje izkustveno in logično sprejemljivo, da se je cenilec že pripravljal za ogled in kasneje cenitev nepremičnine, ki mu je bila s sklepom prvostopnega sodišča naložena, v kar je že vložil nekaj (izkazanega) truda (npr. študij spisa) in tudi po Pravilniku priznanega dela.

9. Tudi po presoji sodišča druge stopnje je nepravilno s pritožbo grajano prvostopno stališče, da naj bi bili nagradi za priglašeni opravili že zajeti v nagradi za pisni izvid in mnenje oziroma cenitev po 51. členu Pravilnika, saj nagrada po tej postavki Pravilnika v skladu z izrecno določbo le-tega zajema (zgolj) pisno izdelavo izvida in mnenja oz. cenitve.(1) Utemeljeno je pritožbeno stališče, da Pravilnik ne bi (v ločenih členih) urejal tudi drugih dveh omenjenih postavk za priznavanje nagrade (študij spisa in zbiranje ter preučevanje dodatne dokumentacije), v kolikor bi bili le-ti že zajeti v pisnem izvidu in mnenju oziroma cenitvi in ju samih po sebi oz. ločeno od izdelave pisnega izvida in mnenja oz. cenitve sploh ne bi bilo mogoče priznati (ter zanju odmeriti nagrade), kot je zmotno zaključilo sodišče prve stopnje.

10. Po vsem obrazloženem je cenilec v obravnavani zadevi po presoji sodišča druge stopnje upravičen do nagrade za svoje delo v skupni višini 92,00 EUR. Cenilec je v zvezi s svojim delom priglasil tudi materialne stroške in poštnino v višini 15 %. V skladu s tretjim odstavkom 45. člena Pravilnika se ostali materialni stroški ovrednotijo največ do višine 15 % od odmerjene nagrade. Po presoji sodišča druge stopnje cenilec v obravnavani zadevi glede na specifične okoliščine primera (pisna cenitev, s katero je povezanih največ materialnih stroškov, vendarle še ni bila izdelana), ni upravičen do najvišjega možnega pavšala materialnih stroškov v višini 15 % od odmerjene nagrade, temveč le do 5 % od slednje, kar znese 4,60 EUR. Ni pa upravičen do priglašenih potnih stroškov, ki v skladu s prvim odstavkom 41. člena Pravilnika obsegajo stroške prihoda in vrnitve izvedenca oziroma cenilca od kraja njegovega stalnega ali začasnega prebivališča do sedeža sodišča oziroma zunanjega oddelka sodišča ali kraja, kjer opravlja izvedeniško oziroma cenilsko delo, če ta razdalja znaša več kot dva kilometra. Potni stroški se namreč praviloma priznajo v višini izdatkov za prevoz z najcenejšim javnim prevoznim sredstvom na dan opravljene vožnje, kilometrina za razdaljo po najkrajši poti od kraja cenilčevega prebivališča do sedeža sodišča oziroma zunanjega oddelka sodišča ali kraja, kjer opravlja cenilsko delo, pa se prizna le v primerih, če prevoz z javnim prevoznim sredstvom ni na razpolago, če bi bila uporaba javnega prevoznega sredstva glede na okoliščine neprimerna ali če višina stroškov ni višja od uporabe javnega prevoznega sredstva (4. odstavek 41. člena Pravilnika). Cenilec, ki je v obravnavani zadevi priglasil potne stroške v obliki kilometrine, pa izpostavljenih okoliščin, zgolj v katerih bi mu bilo mogoče v okviru potnih stroškov priznati kilometrino, ni zatrjeval niti izkazal. 11. Po vsem obrazloženem je cenilec v obravnavani zadevi upravičen do nagrade za svoje delo in povrnitve stroškov v zvezi z delom v skupni višini 96,60 EUR, kar je v skladu s 3. točko 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ narekovalo delno ugoditev pritožbi in spremembo izpodbijanega prvostopnega sklepa v tej smeri. V ostalem je sodišče druge stopnje pritožbo cenilca zavrnilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Op. št. (1) : Smiselno tako tudi Sklep VS RS II Ips 623/2005 z dne 14. 11. 2007: „Nagrada za izvedensko delo predstavlja zgolj plačilo za neposredno izdelavo samega izvida in mnenja.“