Jedro

Tožnica kot razlog za predlagano delegacijo navaja edino okoliščino, da imajo pravdni stranki in predlagane priče prebivališče oziroma sedež v drugem kraju, kot je sodišče, na katerega je bila pristojnost prenesena na podlagi 105.a člena ZS. Zgolj ta okoliščina ni razlog, ki bi v takem primeru narekoval prenos pristojnosti po 67. členu ZPP.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožnica od toženca zahteva plačilo za opravljena gradbena dela, toženec pa zahtevku nasprotuje. Pravdni postopek se je po pravilih o splošni krajevni pristojnosti po prebivališču toženca sprva vodil pri Okrajnem sodišču v Kopru. Na podlagi odločbe predsednice Višjega sodišča v Kopru Su 010400/2014-49 z dne 21. 1. 2014 je bila po določbi 105.a člena Zakona o sodiščih (v nadaljevanju ZS) pristojnost za sojenje (tudi) v konkretni zadevi prenesena na Okrajno sodišče v Ajdovščini. To je manj obremenjeno stvarno pristojno sodišče na območju Višjega sodišča v Kopru.

2. Tožnica je podala predlog za prenos pristojnosti, s katerim na podlagi 67. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) predlaga, da Vrhovno sodišče pristojnost za odločanje v konkretni zadevi prenese na drugo stvarno pristojno sodišče, in sicer Okrajno sodišče v Kopru. Pojasnjuje, da imata obe pravdni stranki stalno prebivališče oziroma sedež na območju tega sodišča, kar velja tudi za vse predlagane priče. Te imajo stalno prebivališče v Izoli in Ankaranu, kar je v bližini Kopra, nikakor pa ne Ajdovščine. Predlagani prenos je v skladu z načelom ekonomičnosti, saj zagotavlja večjo smotrnost postopka in manjše stroške postopka za pravdne stranke.

3. Predlog ni utemeljen.

4. Po 67. členu ZPP lahko Vrhovno sodišče na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi.

5. Namen določila 105.a člena ZS, na podlagi katerega je bila pristojnost za odločanje v konkretni zadevi prenesena na Okrajno sodišče v Ajdovščini, je na eni strani razbremenitev sodišč, ki imajo sodne zaostanke, na drugi strani pa pospešitev postopkov, saj se bodo zadeve pred manj obremenjenimi sodišči hitreje obravnavale. To je nedvomno tudi v interesu strank in zagotavljanju njihove pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, ki je ustavno varovana kategorija. Zakonodajalec je ob sprejemu novele ZS, ki je omogočila tako delegacijo, predvidel, da se bodo sicer zaradi prenosa pristojnosti na drugo sodišče za stranki stroški postopka nekoliko povečali, vendar bo zaradi tega zadeva bistveno hitreje rešena.1 Tožnica kot razlog za predlagano delegacijo navaja edino okoliščino, da imajo pravdni stranki in predlagane priče prebivališče oziroma sedež v drugem kraju, kot je sodišče, na katerega je bila pristojnost prenesena na podlagi 105.a člena ZS. Glede na obrazloženo je jasno, da zgolj ta okoliščina ni razlog, ki bi v takem primeru narekoval prenos pristojnosti po 67. členu ZPP, zato je Vrhovno sodišče tožničin predlog zavrnilo.

1 Že na zakonodajni ravni je bilo torej opravljeno tehtanje med zagotovitvijo pravice do sojenja v razumnem roku na eni strani in spremembo krajevne pristojnosti sodišča po splošnih pravilih na drugi strani v korist prve.