Jedro

Sodišče prve stopnje je zmotno upoštevalo vrednost tožnikovih nepremičnin. Skladno s 6. točko prvega odstavka 18. člena ZUPJS bi za kmetijske in gozdne površine moralo upoštevati vrednost katastrskega dohodka, in ne vrednosti teh površin po GURS.

Skladno s 17. členom ZUPJS se v premoženje osebe vštevajo osebna in druga vozila. Po 2. točki 18. člena ZUPJS se v premoženje ne šteje osebno vozilo do vrednosti 28-kratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, določenega v ZSVarPre. Skladno s Pravilnikom se šteje, da je vrednost osebnega vozila, ki je bilo prvič registrirano najmanj deset let pred tem letom, v katerem upravičenec uveljavlja pravico iz javnih sredstev, manjše od 28 osnovnih zneskov minimalnega dohodka. Njegova vrednost se zato ne ugotavlja. Navedenih določili sodišče prve stopnje ni upoštevalo in presoje po teh materialnopravnih predpisih ni naredilo.

Glede pritožbenih ugovorov, da je sodišče prve stopnje vštevalo v dohodke družine tudi prejeti regres, pritožbeno sodišče pojasnjuje, da je sodna praksa zavzela stališče, da se ta v dohodke všteva. Prav tako je v sodni praksi utrjeno stališče, da poslovne obveznosti in krediti praviloma ne morejo imeti prednosti pred taksno obveznostjo, zato sodišče prve stopnje teh obveznosti pravilno ni upoštevalo.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se v izpodbijanem delu (I. in II. točka izreka sklepa) razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Obrazložitev

1. V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom sklenilo, da se tožnikov predlog za oprostitev plačila sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje zavrne (I. točka izreka), tožniku je odložilo plačilo sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje za šest mesecev od pravnomočnosti tega sklepa (II. točka izreka) ter plačilni nalog Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. št. II P 489/2023 z dne 24. 7. 2023 za plačilo sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje razveljavilo (III. točka izreka).

2. Takšno odločitev je sprejelo, ker je ugotovilo, da znaša sodna taksa za postopek pred sodiščem prve stopnje 1.700 EUR, da imata tožnik in njegova izvenzakonska partnerka dva šolo obveznaotroka, da minimalni mesečni dohodek na družinskega člana ne presega dvakratnika minimalnega dohodka po drugem odstavku 13. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP), vendar pa je ugotovilo, da razpolagata s tremi nepremičninami in z dvema voziloma, tako da skupna vrednost premoženja za 29.333 EUR presega višino mejnega zneska 22.336,32 EUR, kar po določbi prvega odstavka 27. člena Zakona o socialnovarstvenih prejemkih (ZSVarPre) izključuje pravico do brezplačne pravne pomoči, določba drugega odstavka 12. a člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1) pa se sklicuje na ugotavljanje materialnega položaja stranke po določbah zakona, ki ureja socialnovarstvene prejemke.

3. Pritožnik v pritožbi izpodbija I. in II. točko izreka sklepa zaradi napačne ugotovitve dejanskega stanja ter navaja, da imata z izvenzakonsko partnerko dva avtomobila, ker z družino živita na vasi, oba vse dni v tednu delata v izmenah, vključno z nedeljami in prazniki, in je le tako omogočeno, da svoje delo opravljata in preživljata družino. Avtomobil Volvo ni vreden 4.000 EUR, kot je ugotovilo sodišče prve stopnje v sklepu, ampak 2.600 EUR, za kar je tožnik k pritožbi priložil kupoprodajno pogodbo (A15). Drugi avto Volkswagen letnik 2021 je bil res kupljen dve leti nazaj s kreditom eko sklada. Šlo je za popolnoma ekonomsko odločitev, saj je družina potrebovala zanesljiv avto, na leto se z družinskim avtom namreč prevozi 30.000 km. Nobenega od avtomobilov torej tožnik ne more prodati, saj sta nujno sredstvo za opravljanje dela tožnika in njegove izvenzakonske partnerke. Od nepremičnin imata tožnik in njegova izvenzakonska partnerka le družinsko hišo, v kateri družina živi. Na parceli so iz rabljenega lesa postavili tudi kozolec za spravilo pridelkov in drv za kurjavo. Ta nepremičnina ni primerna za bivanje ali kakšno drugo rabo. Kot tretja nepremičnina na parceli pa je stara lopa za vrtno orodje. Teh nepremičnin nikakor ni možno vnovčiti, kot je navedlo sodišče prve stopnje, pa tudi vrednost navedenih nepremičnin je napačno ugotovljena. Sodišče je pri izračunu napačno upoštevalo regres za letni dopust, ki je namenjen regeneraciji delavca, prav tako bi moralo upoštevati, da ima tožnik po pogodbi, za katero v tem postopku s tožbo zatrjuje, da je nična, obrok kredita v višini 700 EUR, kar prav tako poslabšuje premoženjsko stanje družine. Pritožbenemu sodišču predlaga, da sklep v izpodbijanem delu spremeni in tožnika oprosti plačila sodne takse, podredno, da ga razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

4. Tožba v tej zadevi še ni v fazi vročitve tožbe toženi stranki v odgovor, posledično ji tudi izpodbijani sklep ni bil vročen v odgovor.

5. Pritožba je utemeljena.

6. V skladu s prvim odstavkom 11. člena ZST-1 sodišče stranko v celoti ali deloma oprosti plačila sodnih taks, če bi bila s tem plačilom občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo njeni družinski člani. V skladu z drugim odstavkom istega člena sodišče stranki odloži plačilo takse ali ji dovoli obročno plačilo, če bi bila s takojšnjim plačilom ali takojšnjim plačilom v celotnem znesku občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo njeni družinski člani. Po določbi šestega odstavka 11. člena ZST-1 je do celotne oprostitve plačila sodnih taks, ne glede na določbo prvega odstavka tega člena, upravičena stranka, ki izpolnjuje materialne pogoje za prejemanje redne brezplačne pravne pomoči po ZBPP. Materialni položaj prosilca in njegove družine se ugotavlja glede na njihove dohodke in premoženje (prvi odstavek 12. a člena ZST-1 in prvi odstavek 14. člena ZBPP), pri tem pa se uporabljajo določbe zakona, ki ureja socialnovarstvene prejemke. Ta zakon je ZSVarPre, ki napotuje na Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS), slednji pa glede ugotavljanja premoženja napotuje na Pravilnik o načinu ugotavljanja premoženja in njegove vrednosti pri dodeljevanju pravic iz javnih sredstev ter o razlogih za zmanjševanje v postopku dodelitve denarne socialne pomoči (Pravilnik). Pritožbeno sodišče je zato preizkusilo sklep sodišča prve stopnje glede na pritožbene ugovore v okviru pravilne uporabe materialnega prava.

7. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožnikova družina v relevantnem obdobju razpolagala s povprečnim mesečnim dohodkom, ki ne presega dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka na družinskega člana. Minimalni dohodek trenutno znaša 465,34 EUR, dvakratnik pa 930,68 EUR, kar je sodišče prve stopnje pravilno povzelo in s pritožbo ni izpodbijano, da družina razpolaga z 843,30 EUR dohodka na družinskega člana. Sodišče prve stopnje je nadalje obrazložilo, da navedeno še ne pomeni, da je preživljanje tožnika in njegove družine ogroženo, saj je bilo dolžno pri tem upoštevati tudi premoženje, s katerim družina razpolaga, ta pa presega višino mejnega zneska 22.336,32 EUR, določenega v prvem odstavku 27. člena ZSVarPre. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo ter nepopolno in zmotno ugotovilo dejansko stanje glede premoženja tožnika in njegove družine.

8. Sodišče prve stopnje je zmotno upoštevalo vrednost tožnikovih nepremičnin. Iz izpodbijanega sklepa je zgolj pavšalno razvidno, da gre za tri nepremičnine, katerih lastnika sta tožnik in njegova izvenzakonska partnerka vsak do 1/2, pri čemer sklep ne vsebuje obrazložitve, za katere nepremičnine gre, niti koliko je vrednost vsake posamezne nepremičnine, razvidno pa je, da jih je sodišče vrednotilo po podatkih GURS. Iz priloge C26 izhaja, da je upoštevalo nepremičnine v k. o. ..., parcele 1132/1 v vrednosti 10.400 EUR, 1168/8 v višini 2.420 EUR in 1168/9 v višini 8.850. Skladno s 6. točko prvega odstavka 18. člena ZUPJS bi sodišče prve stopnje za kmetijske in gozdne površine moralo upoštevati vrednost katastrskega dohodka, ki ga tožnik in njegova izvenzakonska partnerka od navedenih premičnin dobivata in ne vrednosti teh površin po GURS.2 Iz izpodbijanega sklepa nadalje izhaja, da je sodišče upoštevalo nepremičnine, v katerih tožnik z družino ne živi. A navedeno ne drži. Iz listine v prilogi A15 izhaja, da se na parceli 1132/1, ki jo je sodišče prve stopnje vštevalo v premoženje (C26), nahaja enostanovanjska hiša, kot tudi, da se na tej parceli nahajajo pomožni kmetijski deli stavbe, tako da je ta parcela opredeljena kot kmetijski prostor in delno kot bivalni prostor. Iz navedene listine nadalje izhaja, da je parcela 1168/9 opredeljena kot kmetijski prostor, za parcelo 1168/8 pa tožnik ni podal nobenega podatka, za kakšno namensko rabo parcele gre. Sodišče prve stopnje bo v nadaljevanju moralo najprej ugotoviti namensko rabo vseh treh parcel, ter nadalje, če gre za kmetijska zemljišča, ali tožnik in njegova izvenzakonska partnerka iz njih pridobivata katastrski dohodek. Pri tem bo moralo upoštevati, da se po prvem odstavku ZUPJS v premoženje ne šteje stanovanje, stanovanjska hiša, v kateri stranka dejansko prebiva ali ima stalno prebivališče, in sicer do vrednosti primernega stanovanja.3 Glede na to, da je sodišče prve stopnje parcelo 1132/1, na kateri po zatrjevanjih v pritožbi stoji stanovanjska hiša (A15), ovrednotilo na 10.400 EUR, vrednosti hiše očitno (in pravilno) ni upoštevalo. Ni pa logičen napotek tožniku v 8. točki izpodbijanega sklepa, da naj parcele proda oziroma jih odda v najem, da si bo zagotovil sredstva za plačilo sodne takse, saj na parceli 1131/1 stoji stanovanjska hiša, v kateri tožnik z družino po zatrjevanjih v pritožbi biva. Tudi to sporno okoliščino bo moralo sodišče prve stopnje v ponovljenem postopku razčistiti. Je pa zmotno pritožbeno stališče, da gre za nepremičnine družinsko hišo, kozolec in lopo za vrtno orodje. Sodišče prve stopnje je pravilno upoštevalo parcele kot osnovne enote nepremičnin.

9. Skladno s 17. členom ZUPJS se v premoženje osebe vštevajo osebna in druga vozila. Po 2. točki 18. člena ZUPJS pa se v premoženje ne šteje osebno vozilo do vrednosti 28-kratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, določenega v ZSVarPre.4 Skladno s Pravilnikom se šteje, da je vrednost osebnega vozila, ki je bilo prvič registrirano najmanj deset let pred tem letom, v katerem upravičenec uveljavlja pravico iz javnih sredstev, manjše od 28 osnovnih zneskov minimalnega dohodka. Njegova vrednost se zato ne ugotavlja. Navedenih določili sodišče prve stopnje ni upoštevalo in presoje po teh materialnopravnih predpisih ni naredilo. Tožnik je pritožbi priložil pogodbo, s katero dokazuje, da je za vozilo Volvo plačal 2.600 EUR, sodišče prve stopnje pa je upoštevalo tržno vrednost 4000 EUR. ZUPJS v 2. točki tretjega odstavka določa, da se pri osebnih vozilih upošteva primerljiva tržna vrednost istovrstnega premoženja, Pravilnik pa v tretjem odstavku 6. člena kot vrednost vozila opredeljuje tržno vrednost. Sodišče prve stopnje naj v ponovljenem postopku ponovno opravi presojo glede obeh vozil ter poda ustrezne in zadostne razloge, ali se v premoženje vštevata ali ne.

10. Glede pritožbenih ugovorov, da je sodišče prve stopnje vštevalo v dohodke družine tudi prejeti regres, pritožbeno sodišče pojasnjuje, da je sodna praksa zavzela stališče, da se ta v dohodke všteva.5 Prav tako je v sodni praksi utrjeno stališče, da poslovne obveznosti in krediti praviloma ne morejo imeti prednosti pred taksno obveznostjo,6 zato sodišče prve stopnje teh obveznosti pravilno ni upoštevalo.

11. Ker je tožnikova pritožba utemeljena, je pritožbeno sodišče sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (I. in I. točka izreka) razveljavilo in zadevo vrača sodišču prve stopnje v ponovno odločanje na podlagi 3. točke 365. člena ZPP. Navodila sodišču prve stopnje so podana zgoraj (360. člen ZPP).

1 VSL II Cp 323/2020. 2 5. člen ZSVarPre-E (Ur. list RS, št. 88/16) in drugi odstavek 17. člena ZUPJS. 3 Kar ob izdaji tega sklepa znaša 13.029,52 EUR. 4 VSL sklepi II Cp 342/2015, II Cp 1688/2016 in I Cp 1701/2018. 5 VSL sklepi I Cp 2153/2014, I Cp 323/2015 in I Cp 2415/2015.