Jedro

Drugi toženec ni izkazal, da bi ga prvi toženec in tretja toženka po zakoniti zastopnici pooblastila za zastopanje, hkrati pa tudi ne, da ima opravljen pravniški državni izpit. V posledici navedenega njegova pritožba v navedenem obsegu ni dovoljena, saj jo je vložila oseba, ki te pravice ni imela (četrti odstavek 343. člena ZPP). Sodišče druge stopnje jo je s sklepom zavrglo (prvi odstavek 343. člena ZPP).

Izrek

Pritožba drugega toženca zoper točko I, II in IV ter zoper točko V v delu, ki se nanaša na prvega toženca in tretjo toženko izreka izpodbijane sodbe, se zavrže. in

RAZSODILO: Pritožba drugega toženca se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi v točki III izreka in v točki V izreka v delu, ki se nanaša na drugega toženca.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odločilo, da je prvi toženec dolžan plačati tožniku 46.183,51 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, specificiranimi v točki I izreka (točka I izreka izpodbijane sodbe), nadalje, da je prvi toženec dolžan izročiti tožniku zlato zapestnico DARWIL (točka II izreka izpodbijane sodbe), da je drugi toženec dolžan tožniku plačati znesek 360,04 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od vložitve tožbe do plačila na njegov bančni račun (točka III izreka), da je tretja toženka dolžna plačati tožniku 180,02 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od vložitve tožbe na njegov bančni račun (točka IV izreka) ter nazadnje, da so toženci dolžni tožniku povrniti 697,31 EUR stroškov pravdnega postopka (točka V izreka izpodbijane sodbe).

2. Zoper to sodbo se pravočasno z laično pritožbo pritožuje A. A. (v nadaljevanju drugi toženec). Pritožuje se zoper sodbo v celoti. Glede odločitve v točki III in V izreka navaja, da se glede zamudnih obresti ter nastalih odvetniških stroškov ne strinja. Nadalje navaja, da je tožnik zahteval od tožencev znesek, ki mu ne pripada, zato mu niso nakazali denarja. V kolikor bi jih pozval za realni znesek iz sklepa o dedovanju (brez 9.136,67 EUR) bi mu ta denar že nakazali in omenjeni stroški ne bi nastali. Tako je do njih prišlo zaradi zahtev, ki niso bile skladne z oporoko in sklepom o dedovanju. Iz vseh sodnih pisanj je razvidno, da je tožnik želel doseči več kot mu je pripadalo, hkrati pa tudi, da je sam sebi večkrat nasprotoval (npr. da sta bila B. B. in zapustnica poročena, spet drugič nista bila) ter tako vse skupaj samo zapletal iz želje, da doseže več kot mu pripada. Če tožnik oporoki ne bi nasprotoval bi bila zadeva zaključena skladno z oporoko, dediči vsebini oporoke niso oporekali, oporoko je poskušal izpodbiti tožnik, vendar mu ni uspelo, zapustnica je premoženje razdelila kot ga je in z razdelitvijo ni bil prav nič prikrajšan. Oba s tožnikom kot sina zapustnice sta dobila enak delež, sam temu ni oporekal, on pa je. Prilaga položnice plačanih računov za Č.

3. Tožnik v odgovoru na pritožbo v celoti zavrača kot neutemeljene trditve drugega toženca v pritožbi.

4. Pritožba drugega toženca zoper odločitev v izpodbijani sodbi, vsebovano v točkah I, II in IV izreka ter v točki V izreka v delu, ki se nanaša na prvega toženca in tretjo toženko, ni dopustna, pritožba zoper točko III izreka in točko V izreka v delu, ki se nanaša na drugega toženca, pa ni utemeljena.

**Obrazložitev glede odločitve v sklepu:**

5. Drugi toženec se v svoji pritožbi pritožuje zoper odločitev sodišča prve stopnje sprejeto v razmerju med tožnikom in prvim tožencem (točki I, II in delno točka V izreka izpodbijane sodbe) ter v razmerju med tožnikom in tretjo toženko (točka IV in delno točka V izreka izpodbijane sodbe). Takšno odločitev bi lahko izpodbijala zgolj prvi toženec in tretja toženka sama oziroma po svojih pooblaščencih. Drugi toženec ni izkazal, da bi ga slednja za zastopanje pooblastila, poleg tega pa bi v tem primeru moral drugi toženec kot pooblaščenec izpolnjevati pogoje iz tretjega odstavka 87. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), da je pooblaščenec v postopku pred Višjim sodiščem lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit. Drugi toženec ni izkazal, da bi ga prvi toženec in tretja toženka po zakoniti zastopnici pooblastila za zastopanje, hkrati pa tudi ne, da ima opravljen pravniški državni izpit. 6. V posledici navedenega njegova pritožba v navedenem obsegu ni dovoljena, saj jo je vložila oseba, ki te pravice ni imela (četrti odstavek 343. člena ZPP). Sodišče druge stopnje jo je s sklepom zavrglo (prvi odstavek 343. člena ZPP).

**Obrazložitev glede odločitve v sodbi:**

7. Pritožba drugega toženca zoper odločitev vsebovano v točki III izreka izpodbijane sodbe, ki se nanaša izključno na razmerje med njim in tožnikom ter v točki V izreka, kolikor se nanaša nanj, je pravočasna in dovoljena, zato je o njej sodišče druge stopnje odločilo po vsebini.

8. Sodišče druge stopnje je naložilo drugemu tožencu, da povrne tožniku 360,04 EUR in iz naslova dolga do zapuščine, ko je tožnik kril stroške pogreba, izvršitelja ter plačila domske oskrbe za pokojno mater C. C. (1.800,22 EUR) ter navedeni znesek predstavlja višino vrednosti dednega deleža drugega toženca (prvi in tretji odstavek 142. člena Zakona o dedovanju - ZD)1. Drugi toženec ne nasprotuje niti podlagi, niti višini dosojenega mu zneska. Sodišče prve stopnje ima o tem obrazložene razloge v točki 13 obrazložitve izpodbijane sodbe, ko hkrati v točki 14 ugotavlja, da ni sporen tožbeni zahtevek v delu glede plačila zneska 360,04 EUR, čemur drugi toženec v pritožbi ne oporeka. V pritožbi nasprotuje plačilu zamudnih obresti od tega zneska, vendar neutemeljeno. Sodišče prve stopnje je odločilo, da tečejo zakonske zamudne obresti od vložitve tožbe. Upoštevaje drugi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) je pravilno štelo, da (ker rok za izpolnitev ni bil določen) je prišel drugi toženec kot dolžnik v zamudo, ko je tožnik vložil tožbo za izpolnitev te obveznosti2. 9. V točki V izreka izpodbijane sodbe je sodišča prve stopnje odločilo o pravdnih stroških in sicer tako, da so toženci dolžni tožniku povrniti 697,31 EUR stroškov pravdnega postopka v 15 dneh, v primeru zamude z izpolnitvijo pa začnejo teči zakonske zamudne obresti od tega zneska. Gre torej za pravdne stroške, ki kot taki predstavljajo deljivo obveznost v smislu prvega odstavka 393. člena Obligacijskega zakonika - OZ, ki jo je drugi toženec dolžan izpolniti v enakem delu kot ostala dva toženca, torej njegov del obveznosti znaša 1/3 stroškov v smislu drugega odstavka 393. člena OZ3. 10. Pravdni stroški so izdatki, ki nastanejo med postopkom ali zaradi postopka (prvi odstavek 151. člena ZPP), obsegajo pa tudi nagrado za delo odvetnika in drugih oseb, ki jim zakon priznava pravico do nagrade (drugi odstavek 151. člena ZPP). Ob dejstvu, da je tožnik v postopku uspel v razmerju do drugega toženca, mu je slednji dolžan povrniti vse upravičeno mu nastale pravdne stroške (155. člen ZPP), torej tudi stroške, ki obsegajo nagrado za delo njegovega odvetnika.

11. V posledici navedenega pritožba zoper odločitev v točki III in V izreka izpodbijane sodbe ni utemeljena, sodišče druge stopnje jo je zavrnilo in v tem obsegu odločitev sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP).

12. O stroških pritožbenega postopka ni bilo odločeno, saj le ti (v pritožbi in v odgovoru na pritožbo) niso bili priglašeni.

1 (1) Dedič je odgovoren za zapustnikove dolgove do višine vrednosti podedovanega premoženja. (3) Če je več dedičev, so ti nerazdelno odgovorni za zapustnikove dolgove, in sicer vsak do višine vrednosti svojega dednega deleža, ne glede na to, ali je delitev dediščine že izvršena ali ne. 2 Drugi odstavek 299. člena OZ: Če rok za izpolnitev ni določen, pride dolžnik v zamudo, ko upnik ustno ali pisno, z izvensodnim opominom ali začetkom kakšnega postopka, katerega namen je doseči izpolnitev obveznosti, zahteva od njega, naj izpolni svojo obveznost. 3 Če je pri kakšni deljivi obveznosti več dolžnikov in ni določena drugačna delitev, se obveznost med njimi deli na enake dele in je vsak izmed njih odgovoren za svoj del obveznosti.