Jedro

Kot izhaja iz dejanskih ugotovitev izpodbijane odločbe, sta tožnik in njegova žena solastnika dela stavbe, v katerem prebivata in katerega vrednost je ob uporabi posplošene tržne vrednosti, izračunane po metodologiji množičnega vrednotenja, 110.562,00 EUR. Glede na tako ugotovljeno dejansko stanje bi moral organ za brezplačno pravno pomoč uporabiti tudi določbo 5. člena ZSVarPre-E, pri tem pa upoštevati tudi ostalo za odločitev o prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči relevantno dejansko stanje in materialnopravo podlago.

Izrek

Tožbi se ugodi. Odločba Organa za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Mariboru, št. Bpp 308/2018 z dne 15. 3. 2018 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je organ za brezplačno pravno pomoč zavrnil tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči za zastopanje v postopku zaradi plačila odškodnine za škodo na stanovanjski hiši ter za premične stvari. Organ za brezplačno pravno pomoč je ob uporabi določila prvega odstavka 27. člena Zakona o socialno varstvenih prejemkih (v nadaljevanju ZSVarPre) v zvezi s 14. členom Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) ugotovil, da ima tožnik premoženje, ki presega višino 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka, to je znesek 14.281,44 EUR. Tožnik in njegova žena sta solastnika vsak do 1/2 nepremičnine in sicer dela stavbe št. 703-1 k.o. ..., v kateri prebivata in katere vrednost je ob uporabi posplošene tržne vrednosti, izračunane po metodologiji množičnega vrednotenja, 110.562,00 EUR. Uporabna površina stanovanjske stavbe, v kateri prebivata tožnik in njegova žena je 135 m2, k tej površini pa je treba prišteti še pomožne prostore, glede katerih je organ za brezplačno pravno pomoč upošteval korekcijske faktorje, kar pomeni, da se skupno upošteva površina v izmeri 148,5 m2. Presežek primerne velikosti stanovanja ob upoštevanju dvakratnika največje površine določene s predpisom, ki ureja dodelitev neprofitnega stanovanja v najem, pri kateri ni plačila lastne udeležbe ali varščine (glede na prosilca in njegovega družinskega člana ta znaša 90 m2) je 58,5 m2, kar pomeni, da imata tožnik in njegova žena premoženje v višini 43.554,68 EUR, to pa utemeljuje zavrnitev tožnikove prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči. 2. Organ za brezplačno pravno pomoč dodaja, da vrednost tožnikovega premoženja presega višino 48 zneskov minimalnega dohodka, tudi v primeru, če bi sodišče kot družinskega člana ne upoštevalo prosilčeve žene. V tem primeru bi znašala vrednost prosilčevega premoženja 21.777,34 EUR. Na navedeni nepremičnini prav tako ne obstaja nobena pravica ali pravno dejstvo, ki bi omejevala lastninsko pravico v smislu razpolaganja z nepremičnino v pravnem prometu in na ta način zmanjševala ali celo izničila ugotovljeno vrednost navedene nepremičnine. Ker tožnik materialnega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči ne izpolnjuje, je ugotavljanje izpolnjevanja objektivnega pogoja odpadlo kot nepotrebno.

3. Tožnik v vloženi tožbi navaja, da je bila pri izpodbijani odločitvi kot premoženje upoštevana stanovanjska hiša, katere solastnika sta z ženo vsak do polovice. S pričetkom gradnje nove kanalizacije in posega v okolje in prostor v letu 2016 je hiša na rizičnem področju (potencialna nevarnost, da vsaka ploha ali dež zalije kletne prostore že dve leti) in zaradi tega zavarovalnica hiše ne zavaruje proti povzročeni škodi. Hiša je danes zavarovana s protipoplavnimi vrečami, vsi zidovi so vlažni in plesnivi, omet odpada, stavbno pohištvo je uničeno, centralna kurjava delno usposobljena. Sanacija hiše je brezpredmetna, ker se ponavlja vdor vode po posegu v okolje in prostor v letu 2016. Iz tega razloga prosi, da se mu dodeli brezplačna pravna pomoč, ker z mesečnimi dohodki in prejemki ne more vložiti odškodninskega zahtevka na sodišču. 4. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, je pa poslala predmetni spis.

5. Tožba je utemeljena.

6. Pri odločanju o prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči se ugotavljajo materialni položaj prosilca in drugi pogoji, določeni s tem zakonom (tretji odstavek 11. člena ZBPP). Do brezplačne pravne pomoči je upravičena oseba, ki glede na svoj materialni položaj in glede na materialni položaj svoje družine brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine ne bi zmogla stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči (prvi odstavek 13. člena ZBPP).

7. Materialni položaj prosilca in njegove družine se ugotavlja glede na dohodke in premoženje prosilca ter dohodke in premoženje oseb, ki se, za namen ugotavljanja materialnega položaja pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, poleg vlagatelja upoštevajo po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev (prvi odstavek 14. člena ZBPP). Za ugotavljanje materialnega položaja prosilca in njegove družine iz prejšnjega odstavka se uporabljajo določbe zakona, ki ureja socialnovarstvene prejemke, o načinu ugotavljanja materialnega položaja oseb pri uveljavljanju pravice do denarne socialne pomoči (drugi odstavek 14. člena ZBPP).

8. Izpodbijana odločitev temelji na prvem odstavku 27. člena ZSVarPre v zvezi z drugim odstavkom 14. člena ZBPP, po katerem se brezplačne pravne pomoči ne odobri samski osebi oziroma družini, ki ima premoženje, ki se upošteva po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, ki dosega ali presega višino 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka, v času odločanja je to znesek 14.281,44 EUR.

9. Glede osnov in meril, ki se upoštevajo pri odločanju o dodelitvi brezplačne pravne pomoči, 5. člen ZSVarPre napotuje (poleg določb, ki so v ZSVarPre) na Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (v nadaljevanju ZUPJS). Ta določa obseg premoženja, ki se upošteva pri odločanju o dodelitvi brezplačne pravne pomoči. Organ za brezplačno pravno pomoč je svojo odločitev oprl na drugi odstavek 17. člena ZUPJS in ugotavljal velikost primernega stanovanja za tožnika in njegovo ženo ter njegovo vrednost, presežek velikosti oziroma vrednosti primernega stanovanja pa upošteval kot premoženje tožnika in njegove družine, glede tega pa ugotovil, da presega znesek iz prvega odstavka 27. člena ZSVarPre.

10. Premoženje, ki se ne upošteva pri odločanju o dodelitvi brezplačne pravne pomoči, določa 18. člen ZUPJS. Prvi odstavek tega člena določa, da se pri odločanju o dodelitvi brezplačne pravne pomoči v premoženje ne šteje stanovanje ali stanovanjska hiša, v katerem posameznik oziroma družina živi, do vrednosti primernega stanovanja. Navedena določba pa je bila korigirana s 5. členom ZSVarPre-E, ki velja od 1. 2. 2017 in pravi, da se ne glede na 1. točko prvega odstavka 18. člena ZUPJS kot premoženje ne šteje stanovanje, v katerem oseba dejansko prebiva in ima prijavljeno stalno prebivališče ter katerega vrednost ne presega ali dosega višino 120.000,00 EUR.

11. Kot izhaja iz dejanskih ugotovitev izpodbijane odločbe, sta tožnik in njegova žena solastnika dela stavbe, v katerem prebivata in katerega vrednost je ob uporabi posplošene tržne vrednosti, izračunane po metodologiji množičnega vrednotenja, 110.562,00 EUR. Glede na tako ugotovljeno dejansko stanje bi moral organ za brezplačno pravno pomoč uporabiti tudi določbo 5. člena ZSVarPre-E, pri tem pa upoštevati tudi ostalo za odločitev o prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči relevantno dejansko stanje in materialnopravo podlago.

12. Po obrazloženem je bilo pri izdaji izpodbijane odločbe napačno uporabljeno materialno pravo, zato jo je sodišče na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) odpravilo in v skladu s tretjim odstavkom citiranega člena zadevo vrnilo organu, ki je izpodbijani akt izdal, v ponovni postopek. V ponovnem postopku bo treba ob upoštevanju pravnega mnenja sodišča (četrti odstavek 64. člena ZUS-1) ponovno odločiti o tem ali so podani pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči upoštevajoč tudi vse ostale v ZBPP navedene pogoje.