Jedro

Za pravni institut zastopanja veljajo splošna določila členov 84 do 98 Zakona o obligacijskih razmerjih in posebna določila Zakona o gospodarskih družbah (ZGD) za posamezne oblike družb. Za vse oblike gospodarskih družb pa velja, da pooblaščenec pridobi in izgubi pooblastila po volji pooblastitelja. Časovne meje nastanka in prenehanja pooblastila niso vezane na čas vpisa v sodni register.

Tako po 413. členu ZGD ima poslovodja pravico predlagati vpis v sodni register, čeprav tam še ni vpisan kot pooblaščena oseba.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sodba prvostopnega sodišča razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Obrazložitev

Tožeča stranka se je pravočasno pritožila zoper sodbo na podlagi odpovedi. V pritožbi je uveljavila pritožbeni razlog bistvene kršitve določb pravdnega postopka, do katere je prišlo zato, ker je vlogo o umiku tožbe vložila bivša direktorica tožeče stranke, ki ji je pooblastilo za zastopanje prenehalo že 11.2.1994. Iz istega razloga je tudi neveljaven preklic pooblastila odvetniku tožeče stranke D.L. Sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep v napadenem delu in v mejah uveljavljenega pritožbenega razloga, kakor tudi v smeri tistih pritožbenih razlogov, na katere se mora ozirati po uradni dolžnosti. Pri tem preizkusu je pritožbeno sodišče ugotovilo, da pritožba utemeljeno očita izpodbijani odločbi bistveno kršitev določb pravdnega postopka. Po vložitvi pritožbe je na pritožbeno sodišče prispela vloga, ki jo je podpisala v imenu tožeče stranke M.I. S to vlogo je umaknila pritožbo. Zato je pritožbeno sodišče vrnilo pravdni spis prvostopnemu sodišču, da ugotovi veljavnost pooblastil M.I. in s tem veljavnost umika pritožbe. Tožbi tožeče stranke je bil priložen Aneks IV k pogodbi o ustanovitvi gospodarske družbe A d.o.o. (priloga pod št. A3) iz katerega je razvidno, da je dne 11.2.1994 M.I. prodala svoj delež prvotoženi M.K., ter je istega dne prenehala M.I. funkcija direktorice. Iz registrskega sklepa Srg 939/90 z dne 14.5.1990 prvostopnega sodišča pa je razvidno, da je še do danes vpisana kot pooblaščeni zastopnik M.I., vložen pa je že predlog za spremembo. Tako je podan dvom, ali je M.I. zastopnica tožeče stranke - na to okoliščino pa mora sodišče paziti po uradni dolžnosti - 81. in 82. člen ZPP. Prvostopno sodišče je o tej okoliščini na zahtevo pritožbenega sodišča zaslišalo M.I., ki je potrdila pristnost IV. Aneksa in prenehanje poslovodstva pri tožeči stranki z 11.2.1994. Svoje ravnanje je pojasnila s tem, da je zmotno menila, da ima pooblasatila vse do spremembe v sodnem registru. Za pravni institut zastopanja veljajo splošna določila členov 84 do 98 Zakona o obligacijskih razmerjih in posebna določila Zakona o gospodarskih družbah (ZGD) za posamezne oblike družb. Za vse oblike gospodarskih družb pa velja, da pooblaščenec pridobi in izgubi pooblastila po volji pooblastitelja. Časovne meje nastanka in prenehanja pooblastila niso vezane na čas vpisa v sodni register. Tako po 413. členu ZGD ima poslovodja pravico predlagati vpis v sodni register, čeprav tam še ni vpisan kot pooblaščena oseba. V konkretnem primeru bi napačno pravno stališče M.I. pomenilo, da bi njena bivša firma še danes ne mogla brez nje sklepati pravnih poslov, nastopati pred sodišči itd. Glede na ugotovljeno pooblastilno razmerje, je procesna dejanja v imenu tožeče stranke opravila oseba, ki ni imela pooblastila. Na podlagi njenih procesnih dejanj izdnana sodba pomeni bistveno kršitev pravdnega postopka iz 10. točke 354. člena ZPP. Prav tako brez procesnih učinkov je tudi umik pritožbe in odpoved pooblastila odvetniku.