Jedro

Četudi bi bilo mogoče zahtevati izločitev geodeta, ki je v postopku evidentiranja meje izdelal elaborat, sodišče ugotavlja, v obravnavani zadevi ne bi bilo mogoče zaključiti, da je neizločitev geodeta vplivala na zakonitost izpodbijane odločbe v zvezi z evidentiranjem meje. Tožnica namreč ob zatrjevanju te relativne bistvene kršitve določbe upravnega postopka ne navaja, da je ta vplivala na zakonitost izpodbijane odločbe o evidentiranju prav te meje, predvsem pa ne navaja, da je bila ta meja evidentirana nepravilno oziroma nezakonito.

Izrek

I.Tožba se v delu, v katerem se izpodbija 1. točka izreka odločbe Geodetske uprave Republike Slovenije, Območne geodetske uprave Nova Gorica, Geodetske pisarne ..., št. 02112-134/2019-15 z dne 31. 7. 2019, s katero je bil evidentiran kot urejen del meje med zemljiščema s parc. št. 1241/1 in parc. št. 976/4, obe k.o. ..., zavrne.

II.V preostalem delu se tožba zavrže.

Obrazložitev

1.Geodetska uprava Republike Slovenije, Območna geodetska uprave Nova Gorica, Geodetska pisarna ... (v nadaljevanju: prvostopenjski organ), je z odločbo, št. 02112-134/2019-15 z dne 31. 7. 2019 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba) v katastrski občini ...¹ kot urejene evidentirala:

-del meje parc. št. 1241/12 s sosednjimi parc. št. 969/1, 966/1, 1241/1, 976/3;

-del meje parc. št. 1241/1 s sosednjimi parc. št. 966/1, 963/1, 975, 956, 978, *70/1, 1242, *74/1, *74/2, 1231/1, 1231/2, 1230, 977, *71, 976/1, 976/4, 976/2, *73, *113, 976/3 in

-del meje parc. št. 1242 s sosednjimi parc. št. *71/1, *70/2, 978, 977, 976/1, 976/4, 976/2, *73, *113, 976/3, 1020/5, 1018, 1215, 1017/1, 1017/2 (1. točka izreka).

Prvostopenjski organ je odločil, da se v postopku evidentiranja parcelacije ugotovijo naslednje spremembe: ukinjena parc. št. 976/3 in novi parc. št. 976/5 in 976/6 ter ukinjena parc. št. 1241/1 in novi parc. št. 1241/14 in 1241/15 (2. točka izreka). Določil je še, da je grafični prikaz urejenih delov mej in stanja parc. št. po opravljeni parcelaciji z označenimi zemljiškokatastrskimi točkami in vpisanimi parc. št. obvezna priloga temu aktu (3. točka izreka). Ugotovil je, da stroškov postopka ni (4. točka izreka).

2.Prvostopenjski organ je v obrazložitvi svoje odločbe navedel, da sta dve zahtevi za uvedbo postopka evidentiranja parcelacije in urejenega dela meje vložili Občina A. ter še A. A. in B. B., oboji s priloženim skupnim elaboratom, ki ga je izdelalo geodetsko podjetje A. A., s.p., ... S sklepom z dne 25. 3. 2019 je odločil, da se začne in vodi en sam upravni postopek.

3.Prvostopenjski organ je med drugim ugotovil, da je Občina A. lastnica parc. št. 1241/1, 1241/12 in 1242, tožnica pa je solastnica parc. št. 976/4, 1017/1, 1017/2 in *70/2.

4.Prvostopenjski organ je navedel, da je tožnica sodelovala v postopku izdelave elaborata. Ker za del meje parc. št. 1241/1 s sosednjo parc. št. 976/4, za del meje parc. št. 1242 s sosednjo parc. št. 976/4 in za del meje parc. št. 1242 s sosednjima parc. št. 1017/1 in 1017/2, ni podala ne izjave o strinjanju in ne izjave o nestrinjanju s potekom predlagane meje, je razpisal ustno obravnavo, katere se je dne 5. 6. 2019 udeležila tudi tožnica. Ker tožnica na ustni obravnavi ni soglašala s potekom meje nobene od parc. št. *70/2, 976/4, 1017/1 in 1017/2, dogovora o drugačnem poteku meje, ki še vedno ne bi odstopala od meje po podatkih zemljiškega katastra, pa ni bilo moč doseči, ji je poslal pisni poziv, da v roku 30 dni začne sodni postopek ureditve meje in ga o tem obvesti ter hkrati predloži dokazilo o vložitvi popolne vloge za sodno ureditev meje. Po preveritvi pri Okrajnem sodišču v Ajdovščini je prvostopenjski organ ugotovil, da tožnica sodnega postopka ureditve meje v postavljenem roku ni začela, čeprav je bila opozorjena na pravne posledice. Posledično je prvostopenjski organ štel, da se tožnica strinja s potekom predlagane meje omenjenih parcel.

5.Prvostopenjski organ nadalje navaja, da se je izvedla parcelacija parc. št. 976/3 in 1241/1, saj je bil za to izpolnjen pogoj iz prvega odstavka 49. člena Zakona o evidentiranju nepremičnin (v nadaljevanju: ZEN).

6.Dalje pojasnjuje, da je s sklepom z dne 25. 4. 2019 tožnici dovolil vstop v upravni postopek kot stranski udeleženki glede evidentiranja urejenega dela meja parc. št. 1241/1, 1241/12 in 1242 s sosednjimi parc. št. *70/1, *71, *73, *74/1, *74/2, 977, 976/1, 976/2 in 976/3. Kot stranka v postopku je bila tožnica vabljena na ustno obravnavo le v zvezi z evidentiranjem predlagane meje parc. št. *70/2, 976/4, 1017/1 in 1017/2.

7.Prvostopenjski organ je navedel, da pri preizkusu zahteve za evidentiranje meje preveri le, ali elaborat ureditve meje vsebuje vse predpisane sestavine, ali podatki o meji omogočajo njeno evidentiranje v zemljiškem katastru in ali je bila lastniku parc. št., katere meje se ureja, in lastnikom sosednjih parcel zagotovljena možnost udeležbe na mejni obravnavi. Ugotovil je, da je geodetsko podjetje navedlo podatke iz zbirke listin, ki jih je uporabilo za določitev predlagane meje in tudi ocenilo natančnost uporabljenih podatkov, da podatki o mejah v elaboratu omogočajo evidentiranje v zemljiškem katastru in da je bila lastnikom parc. št., katerih meje se urejajo, in lastnikom sosednjih parcel zagotovljena možnost udeležbe na mejni obravnavi. Na ustni obravnavi dne 5. 6. 2019 je imela tožnica možnost vpogleda v spis, postavljanja vprašanj in podajanja izjav kot stranka in kot stranska udeleženka. Tudi na ustni obravnavi tožnica ni soglašala s potekom predlagane meje parc. št. *70/2, niti ni sprejela kompromisnega predloga ureditve te meje s strani Občine A. Glede meja parc. št. 1017/1, 1017/2 in 976/4 je tožnica na ustni obravnavi zagovarjala potek meje, kot je prikazan v zemljiško katastrskem prikazu. Zaradi kršitve ustavne pravice enakosti pred zakonom je zahtevala, da se tudi zanjo upošteva parcelacija kot pri A. A. in da se zamenja javno dobro parc. št. 1242 in 1241/1 z zemljiščem na ... Ni se strinjala, da je geodet le pri določitvi njenih meja uporabil elaborat IDPOS 82 iz leta 1958 in zahtevala je, da se uporabi ta elaborat za vse izmere.

8.V zvezi s predlogom tožnice, C. C. in Č. Č. za izločitev geodeta A. A., s.p. je prvostopenjski organ v obrazložitvi svoje odločbe pojasnil, da geodetska podjetja niso uradne osebe v upravnem postopku, zato jih v upravnem postopku ni mogoče izločiti. Ob povzemanju 34. člena ZEN prvostopenjski organ še navaja, da geodet A. A., s.p. ni v takem razmerju do strank, ki bi opravičevale prepoved izdelave elaborata iz tretjega odstavka 34. člena ZEN. ZEN pa iz razlogov, ki jih navajajo vlagatelji, predloga za izločitev ne predvideva, niti presoje teh razlogov in ne prepovedi izdelave elaborata geodetske storitve. Stranki, ki ne soglaša s predlagano mejo, ZEN omogoča le, da svojo pravico poišče v sodnem postopku ureditve meje.

9.V nadaljevanju je prvostopenjski organ še navedel, da je na predlog tožnice preveril ujemanje predlagane meje z izmerjenimi mejami parc. št. elaborata in ugotovil, da se te v pretežnem delu ujemajo. Manjše odstopanje je ugotovil pri predlagani meji parc. št. 1241/1 s parc. št. *74/1 in *74/2 ter tudi v delu meje parc. št. 1241/1 s parc. št. *71, pri čemer sta obe odstopanji po podatkih elaborata znotraj ocenjene natančnosti uporabljenih podatkov zemljiškega katastra. Te razlike pa je geodet v elaboratu tudi pojasnil. Prvostopenjski organ je ugotovil tudi manjše neskladje med predlagano mejo in ugotovljeno mejo elaborata v tromeji parc. št. 976/4, 976/1 in 1242, a je to odstopanje v korist parc. št. 976/4 in za tožnico ni bilo problematično. Zavrnil je še ostale očitke tožnice o napačnih izmerah in o tem, da ji ni bil omogočen vpogled v vse zadeve, ki so bile podlaga za ugotovitev poteka meje.

10.Z odločbo, št. 3532-104/2019/2 z dne 3. 7. 2020 (v nadaljevanju: drugostopenjska odločba), je Ministrstvo za okolje in prostor (v nadaljevanju: drugostopenjski organ) pritožbi tožnice, C. C. ter pritožbi Č. Č. ugodil. Odločbo prvostopenjskega organa je odpravil v delu 1. točke izreka, v katerem je bilo odločeno, da se kot urejen evidentira del meje parc. št. 1242 s sosednjimi parc. št. *71/1, *70/2, 978, 976/1 od zemljiškokatastrske točke 2527 do 2526, parc. št. 976/4, parc. št. 976/2 od zemljiškokatastrske točke 2529 do 7074, parc. št. 1215 od zemljiškokatastrske točke 1071 do 2533, parc. št. 1017/1 in parc. št. 1017/2. Zadevo je v navedenem delu vrnil prvostopenjskemu organu v ponovni postopek in odločanje (1. točka izreka). Pritožbam tožnice, C. C. ter Č. Č. pa ni ugodil v preostalem delu odločitve izpodbijane odločbe, in jih je zavrnil glede evidentiranja urejenega dela meje parc. št. 1241/12 s sosednjimi parc. št. 969/1, 966/1, 1241/1, 976/3, dela meje parc. št. 1241/1 s sosednjimi parc. št. 966/1, 963/1, 975, 956, 978, *70/1, 1242, *74/1, *74/2, 1231/1, 1231/2, 1230, 977, *71, 976/1, 976/4, 976/2, *73, *113, 976/3 in dela meje parc. št. 1242 s parc. št. 977, 976/1 od zemljiškokatastrske točke 2525 do 2526, parc. št. 976/2 od zemljiškokatastrske točke 7074 do 2531, parc. št. 1215 od zemljiškokatastrske točke 1071 do 2242 (2. točka izreka). Ugotovil je, da stroški pritožbenega postopka niso bili zaznamovani in njihovo povračilo ni bilo zahtevano (3. točka izreka).

11.Drugostopenjski organ je ugotovil, da je prvostopenjski organ dne 25. 3. 2019 pozval geodeta, da pojasni nejasnosti in pomanjkljivosti v elaboratu, ki so se nanašale predvsem na parc. št. v lasti pritožnikov. Geodetsko podjetje pa na ta poziv ni odgovoril. Kljub ugotovljenim nejasnostim in pomanjkljivostim je prvostopenjski organ po izvedbi ustne obravnave, na katero pooblaščeno geodetsko podjetje ni bilo vabljeno in tako tudi tedaj ni podalo dopolnitev in pojasnil, v celoti upošteval elaborat tega geodetskega podjetja. Dokumentaciji zadeve tudi ni bila priložena dokumentacija uporabljenih podatkov iz prejšnjih zadev ... Kljub temu je prvostopenjski organ z dvema pozivoma z dne 5. 6. 2019 pritožnike pozval na sprožitev sodne ureditve meje in zatem v zadevi odločil, ker ti sodnega postopka niso predlagali. Drugostopenjski organ je še ugotovil, da prvostopenjski organ ni podal vseh odgovorov na zastavljena vprašanja pritožnic, da ... ni omenjen v zapisniku mejne obravnave in da ni zaslediti pripadajočih podatkov o natančnosti meritev. Tehnično poročilo, sestavljeno 29. 3. 2019, kar je več kot mesec dni po sklenjenem zapisniku mejne obravnave, pa izkazuje, da stranke na mejni obravnavi niso bile ustrezno seznanjene s podlagami in s podatkom o natančnosti meritev. Izpodbijana odločitev ni v celoti utemeljila uporabe podatkov ... in razlogov za uporabo ob dani stopnji natančnosti. Tudi potek mejne obravnave v zapisniku ni kronološko izkazan. Po ugotovitvah drugostopenjskega organa, je odločitev v 1. točki izreka izpodbijane odločbe glede ureditve meje parc. št. 1242 s parc. št. *71/1 verjetno napačno zapisana, saj slednja ni razvidna iz skic in je verjetno prišlo do napake pri zapisu parc. št. *70/1. Iz teh razlogov je drugostopenjski organ ugotovil (delno) utemeljenost vložene pritožbe.

12.Drugostopenjski organ pa je zavrnil očitke pritožnikov o tem, da bi moral biti geodet A. A., s.p. izločen iz postopka. Tudi po stališču drugostopenjskega organa geodetsko podjetje ne predstavlja uradne osebe v upravnem postopku, ZUP pa ureja le izločitev uradne osebe. Določbe ZEN ne vsebujejo posebnih določb glede izločitve geodeta. ZUP pa sodelovanje z izvedencem predvideva šele v upravnem postopku. Ob smiselni uporabi 35. člena ZUP drugostopenjski organ ugotavlja, da geodet ni v takem razmerju do strank, ki bi opravičevalo prepoved izdelave elaborata, niti takšnega razmerja ne zatrjujejo ali dokazujejo pritožniki. V zvezi z neobstojem razlogov za izločitev geodeta se sklicuje na obrazložitev odločbe prvostopenjskega organa.

13.V nadaljevanju svoje odločbe je drugostopenjski organ navedel, da pritožba tožnice glede odločitve o evidentiranju urejene meje parc. št., glede katerih ji je bil s sklepom z dne 25. 4. 2019 priznan status stranske udeleženke, ne vsebuje takšnih navedb, ugovorov ali zahtev, zaradi katerih bi bilo potrebno odločitev tudi v tem delu odpraviti in vrniti prvostopenjskemu organu v ponovni postopek, prav tako v tem delu tudi po uradni dolžnosti ni ugotovil bistvenih postopkovnih kršitev in kršitev materialne zakonodaje. Ob povzemanju 28. člena ZEN drugostopenjski organ ugotavlja, da tožnica v okviru statusa stranske udeleženke zaradi pravnih koristi, ki so pogojene z določili ZEN, na podlagi dokazanih osebnih koristi, ni uspela dokazati nepravilnosti in nezakonitosti odločitve glede ostalih parc. št. oziroma njihovih delov, ki so v lasti drugih zemljiškoknjižnih lastnikov, ti pa so z odločitvijo zadovoljni. Drugostopenjski organ je poudaril, da tožničina osebna korist pomeni neposredno osebno korist in na zakon oprto pravno korist ter se v predmetnem primeru evidentiranja urejene meje nanaša le na parc. št. v njeni solasti v razmerju do parc. št., katerih meja se ureja in še glede morebitnega odkupa dela javnega dobrega.

14.Tožnica se z odločitvijo toženke, kot navaja, v izpodbijanem delu ne strinja, zato vlaga tožbo v upravnem sporu iz razlogov po 1., 2., 3. in 4. točki prvega odstavka 27. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju: ZUS-1). Predlaga, da naslovno sodišče tožbi ugodi in odločbo prvostopenjskega organa odpravi v delu, kjer se kot urejene evidentirajo: del meje parc. št. 1241/12 s sosednjimi parc. št. 969/1, 966/1, 1241/1, 976/3, del meje parc. št. 1241/1 s sosednjimi parc. št. 966/1, 963/1, 975, 956, 1242, *74/1, *74/2, 1231/1, 1231/2, 1230, 977, *71, 976/1, *73, *113, 976/3 in del meje parc. št. 1242 s parc. št. *70/1, 977, 976/1, *73, *113, 976/3, 1020/5, 1018 in 1215. Sodišču predlaga, da odločbo prvostopenjskega organa odpravi tudi v 2. točki izreka ter zadevo vrne prvostopenjskemu organu v ponovni postopek. Dalje predlaga, da sodišče tožbi ugodi in odpravi 2. točko odločbe drugostopenjskega organa v delu evidentiranja urejenega dela meje parc. št. 1241/12 s sosednjimi parc. št. 969/1, 966/1, 1241/1, 976/3, del meje parc. 1241/1 s sosednjimi parc. št. 966/1, 963/1, 975, 956, 978, *70/1, 1242, *74/1, *74/2, 1231/1, 1231/2,1230, 977,*71, 976/1, 976/4, 976/2,*73,*113, 976/3 in dela meje parc. št. 1242 s parc. št. 977, 976/1 od zemljiškokatastrske točke 2525 do 2526, parc. št. 976/2 od zemljiškokatastrske točke 7074 do 2531, parc. št. 1215 od zemljiškokatastrske točke 1071 do 2242.

15.Tožnica v tožbi navaja, da izpodbijana odločba posega v njeno pravno neposredno osebno korist in s tem v njene ustavne pravice, in sicer v pravico do privatne lastnine, pravico do socialnih stikov, pravico do zdravega življenjskega okolja in pravico do osebnega dostojanstva. Poudarja, da ji je bil s sklepom z dne 25. 4. 2019 priznan status stranske udeleženke, s tem statusom pa varuje svoj osebni in neposredni pravni interes. Pojasnjuje, da kot lastnica parc. št. *70/2 in 976/4 uporablja javno dobro, kjer ni prometa, levo in desno ob vrtu in ob stanovanjskih parcelah, za parkiranje in kot funkcionalno zemljišče svoje stanovanjske hiše in vrta. Občina A. je javno dobro leta 1989 mimo njihove stanovanjske hiše na parc. št. *70/2 spremenila v kategorizirano javno pot, ne da bi jih o tem obvestila. Sedaj se pred to stanovanjsko zgradbo odvija promet, pot je ozka in kot peški ter lastnici te stanovanjske zgradbe je ogroženo njeno življenje. Boji se, da se sama in njeni družinski člani ter obiskovalci ne bodo mogli pravočasno umakniti s ceste, ko bo pripeljalo vozilo. S tem, ko se bo meja določila ob neupoštevanju, da si je prejšnji lastnik nepremičnine parc. št. 977 prilastil znaten pas ob javni cesti, bo okrnjena tudi njena pravica do zasebnosti in zasebnosti njenih družinskih članov. Prizadeto bo funkcionalno zemljišče stavbe na parc. št. *70/2, ki se uporablja za varstvo zasebnosti, pravice do zdravega in varnega okolja, za odpiranje oken, za čiščenje, za čiščenje pridelkov, za rože in olepšavo stavbe. Pot je ozka prav zaradi tega, ker je prvostopenjski organ mejo evidentiral samovoljno in nezakonito, po sebično premaknjenem zidu, na parc. št. 977, na javno dobro cca 1 m po celotni dolžini, namesto da bi bila nova meja odmerjena zakonito in po podatkih zemljiškega katastra.

16.Tožnica navaja, da so bili s strani prejšnjega soseda prisotni stalni konflikti v zvezi z uživanjem javnega dobrega in tudi sedanja soseda D. D. in E. E. uporabljata izključno pot mimo njihove hiše, čeprav imata še dva druga dostopa do svoje hiše. S sedaj odmerjenimi mejami ji je prvostopenjski organ naredil nepopravljivo škodo.

17.Meni, da so se v postopku evidentiranja urejenih mej na račun javnega dobrega nezakonito in pristransko povečale parcelne številke *741/1, *74/2, *70/1, 977, *71, s tem pa se je njej onemogočila oziroma omejila uporaba javnega dobrega. Njeno življenjsko okolje se bo zelo poslabšalo, ne bo se dalo parkirati njenih avtomobilov, ne opravljati raznih opravil (priprava drv, vzdrževanje zgradbe, posedanje na zraku in druženje z vaščani). Javno dobro ji ne bo več dostopno z avtom, saj se je javna pot med parc. št. *70/1 in *74/1 zelo zožila. Tako ima onemogočen dostop do javnega dobrega severno od parc. št. *70/2 in jugozahodno od parc. št. *74/1. Tudi do parc. št. 976/4, kjer ima vrt, ni mogoč več dostop z avtom s prikolico, saj je cca 14 m² javnega dobrega pripisano k lastnini soseda D. D. Uporaba tega dela javnega dobrega pa je nujno potrebna za funkcionalnost in namen uporabe njene hiše in vrta.

18.Tožnica dalje pojasnjuje, da je sosed D. D. hotel kupiti javno dobro okrog parc. št. *74/1, a je Občina A., potem ko je o tem seznanila sosede, prodajo ustavila. Sedaj pa so ti izrabili določbe ZEN za dosego svojih ciljev. Če bi občina ta del prodajala, bi ga tudi sama odkupila. Vendar pa so ji onemogočili, da bi lahko še naprej uporabljala javno dobro na jugozahodu in jugovzhodu parc. št. *74/1, na vzhodnem delu parc. št. *70/1, na severu parc. št. *71, na zahodnem delu parc. št. 976/4, na vzhodnem delu parc. *70/2 oziroma na jugozahodnem delu parc. št. 977. Trdi, da je kršena njena pravica do enakosti pred zakonom, pravica do privatne lastnine ter tudi prvi odstavek 7. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju: ZUP).

19.Uradna oseba, ki ji je že v začetku postopka povedala, da njenih pripomb ne bo upoštevala, se je vedla arbitrarno in samovoljno vse do izdaje odločbe. Prav tako ji ni bil vročen odgovor D. D. in E. E. na njeno pritožbo, zato ni mogla podati protiargumentov in je prišlo do kršitve njene pravice do izjave v postopku.

20.Meni, da v varovanje javnega interesa spada tudi varovanje interesa posameznika, zato ima neposreden pravni interes v tem postopku varovati svoje pravne pravice, izhajajoč iz lastninske pravice. Pri javnem dobru se ne more izločiti določenih površin, niti je ne razdrobiti na posamezne dele. Celotno površino pa so koristili najmanj 200 let. Z evidentiranjem mej sosedovih parc. št. se je zmanjšala javna površina in javna korist. S tem je bilo poseženo v njene dotedanje pravice do uporabe javne površine. Sklicuje se na odločbo Ustavnega sodišča Up 267/11, U-I-45/11-10 z dne 3. 4. 2014.

21.Vztraja, da bi moral biti geodet A., s.p. izločen iz postopka. Ker ni bil, je prišlo do bistvenih kršitev pravil upravnega postopka. Tožnica ob tem povzema še določbe 37. in 192. člena ZUP o izločitvi izvedenca. Trdi, da je geodet pri izmeri nepremičnin soseda uporabil vsa možna izkrivljanja stroke in protizakonitost. Velika nestrokovnost in nepristranskost geodeta po mnenju tožnice izhaja tudi njegovega ravnanja, ko se je po zaključku urejanja meje med parc. št. 976/1 in 976/4 obrnil proti D. D., pokazal na zid pri par. št. *71 in ga vprašal, kaj bodo naredili. D. D. je odgovoril, da je to njihovo in dobil je še cca 14 m² javnega dobrega. Tožnica še navaja, da sta žena in oče geodeta zaposlena na pomembnih uradniških delovnih mestih v Občini A., tam pa je bil zaposlen tudi njegov stric. Poleg tega ima geodet svoje storitve objavljene na istem spletnem portalu (..., B., d.o.o) kot F. F., ki ima kot direktorica Razvojne agencije C. tesne in vplivne povezave s tretjinsko ustanoviteljico te agencije Občino A. F. F. je bila tudi predsednica krajevne skupnosti ... v mandatu 2014-2018, ki je dal pozitivno mnenje za odkup dela javnega dobrega D. D. V mandatu 2018 do 2022 pa je članica te krajevne skupnosti, tako kot brat D. D. D. D. se je prijavljal na razpisane projekte omenjene agencije, jih izvajal ter pri tem aktivno sodeloval z F. F.

22.Tožnica dalje trdi, da se je drugostopenjski organ le pavšalno opredelil do njenih pritožbenih navedb, ki jih je glede evidentiranja urejene meje med parc. št. 1241/1, 1241/12 in 1242 s sosednjimi parc. št. 70/1, *71, *73, 74/1, 74/2, 977, 976/1, 976/2 in 976/3 podala kot stranska udeleženka o tem, da izmere geodeta niso točne in da se je pri njih zlorabilo stroko in zakone ter kršilo prvi odstavek 8. člena ZUP. Kot podlaga za urejanje spornih parcel bi morali služiti ... in ...

23.Takšna pavšalna zavrnitev njenih trditev in predloženih dokazov krši njeno pravico do izjave, pravico do enakosti pred zakonom ter pravico do pravnega sredstva. Prav tako ji ni bila dana možnost obravnavanja na obravnavi 5. 6. 2019, ko je nastopala kot stranska udeleženka, saj prvostopenjski organ ni izvedel njenih dokazov, niti ni opravil dokazne ocene. V izpodbijani odločbi ni bilo odgovorjeno na njene ugovore, ki jih je podala v upravnem postopku, vsled česar je brez teh odločilnih dejstev nezakonita in ni mogoče preizkusiti njene materialne zakonitosti. Trdi še, da je bil kršen 31. člen ZEN, saj iz predloženih dokazov izhaja, da se jih ni namensko upoštevalo zato, da se bo lažje podarilo cca 80 m² javnega dobrega sosedu. Pri sosedih so ponekod določili mejo tudi preko 2 metra v širino glede na katastrske podlage, pri njeni parc. št. *70/2 pa je bila predlagana meja 20 cm od stene. V izpodbijani odločbi ne bi smele biti samo naštete uporabljene zbirke listin, pač pa bi moralo biti navedeno, katere listine so bile uporabljene za posamezne nepremičnine. Neodgovorjeno je ostalo, zakaj ni bil uporabljen ... tudi za ostale parc. št., kjer nastopa kot stranska udeleženka. Prvostopenjski organ pa bi po njenem mnenju moral zahtevati dopolnitev elaborata.

24.Tožnica pojasnjuje, zakaj meni, da so napačne izmere mej parc. št. *74/1 in *74/2. Opisuje, da so med parc. št. *70/1 in *74/1 imeli prehod širok cca 2,80 m za dostop do poti, ki je povezovala bližnja zaselka, in so ga uporabljali za kmetijske pripomočke, prevoze s kmečkimi vozovi, kasneje pa za prehod z avtomobilom. Sedaj je tudi ta možnost odvzeta, saj je ta prehod širok le 1,60 m. Prav tako so lastniki parc. št. *70/2 pribl. 50 let uporabljali stopnišče, ki je bilo zgrajeno na javnem dobrem pri parc. št. *70/1 in je sedaj porušeno. Večji del tega stopnišča je bil naslonjen na njeno stavbo na parc. št. *70/2, geodet pa je ta del nezakonito dodal parc. št. *70/1 v širini 1,60 m namesto 1,10 m. Tožnica dalje pojasnjuje še razmejitev javnega dobrega s parc. št. 977 in *71 ter nezakonitost odmere meje parc. št. *73 , ki je v lasti A. A. in B. B., in novo nastale parc. št. 1241/15 s parcelacijo javnega dobrega parc. št. 1242/1. Tudi na tej strani je bila pot, ki pelje do njene stanovanjske zgradbe, zožena le na 2,2 m, tako da z avtom komaj in v strahu pelje mimo.

25.Meni, da je Občina A. določenim lastnikom namerno in arbitrarno podarila več kvadratnih metrov javnega dobrega, s čimer je delovala v njeno škodo in v škodo javne koristi. Pri obravnavanih izmerah je šlo za zlorabo prava in stroke med geodetom, uradno osebo, pooblaščenko občine ter lastnikoma sosednjih parcel. Ker gre za kaznivo dejanje, je treba po njenem mnenju izreči odločbo za nično. Sodišču še predlaga, da vloži zahtevo za presojo ustavnosti določb ZEN, za primere, ko je ena izmed strank postopka evidentiranja mej občina.

26.Toženka na tožbo ni odgovorila, je pa sodišču poslala upravne spise obravnavane zadeve. Sodišče je tožbo vročilo tudi strankam z interesom Občini A., A. A., E. E., D. D., G. G., C. C. in Č. Č.

27.Na tožbo sta z vlogo z dne 20. 12. 2020 odgovorila E. E. in D. D. Na tožbo je odgovorila tudi Občina A. v vlogi z dne 23. 12. 2020, v kateri predlaga zavrnitev tožbe. Odgovor je podala še G. G. v vlogi z dne 13. 2. 2021.

28.Tožnica je podala navedbe in odgovore še v vlogah z dne 8. 1. 2021, 2. 2. 2021, 12. 3. 2021, 19. 5. 2021, 16. 7. 2021, 17. 9. 2021 ter 22. 11. 2021.

29.E. E. in D. D. pa sta svoje navedbe podala v vlogah z dne 18. 2. 2021, 5. 4. 2021, 14. 6. 2021, 11. 8. 2021 ter z dne 18. 10. 2021.

30.Sodišče je z dopisom z dne 10. 9. 2024 tožnico pozvalo, da v roku 8 dni tožbo v zvezi z evidentiranjem meje med parc. št. 1241/1 in 976/4 popravi tako, da navede pravilen akt, ki ga s tožbo izpodbija, tj. odločbo prvostopenjskega organa. Tožnica je v postavljenem roku v vlogi z dne 18. 9. 2024 tožbeni predlog popravila tako, da z njim zahteva, da sodišče tožbi ugodi in da odločbo prvostopenjskega organa v zvezi z odločbo drugostopenjskega organa odpravi v 1. točki izreka, s katero je bilo odločeno, da se kot urejeni evidentirajo del meje parc. št. 1241/12 s sosednjima parc. št. 1241/1 in 976/3, del meje parc. št. 1241/1 s sosednjimi parc. št. 966/1, 963/1, 975, 978, *70/1, 1242, *74/1, *74/2, 1231/1, 1231/2, 1230, 977, *71, 976/1, 976/4, 976/2, *73, *113, 976/3 in del meje parc. št. 1242 s sosednjimi parc. št. 977, 976/1 od zemljiškokatastrske točke 2525 do 2526 in 976/3. Predlaga tudi, da sodišče odpravi odločbo prvostopenjskega organa v 2. točki izreka ter da zadevo vrne prvostopenjskemu organu v ponovni postopek. Sodišče je odločilo o tožbi, upoštevaje tako popravljen tožbeni predlog.

K I. točki izreka:

31.Tožnica v tej zadevi vlaga izpodbojno tožbo zoper odločbo prvostopenjskega organa o evidentiranju večjega števila mej ter o parcelaciji prejšnjih parc. št. 976/3 in 1241/1.

32.Med strankami ni sporno, da je tožnica solastnica parc. št. *70/2, 976/4, 1017/1 in 1017/2. Odločba prvostopenjskega organa je bila v delu, v katerem je bilo z njo odločeno o evidentiranju urejene meje med parc. št. 1242 in *70/2, med parc. št. 1242 in 976/4, med parc. št. 1242 in 1017/1 ter med parc. št. 1242 in 1017/2 odpravljena že z odločbo drugostopenjskega organa. Tožnica odločbe prvostopenjskega organa v zvezi z evidentiranjem teh mej ne izpodbija.

33.Z izpodbijano odločbo je bila kot urejena evidentirana tudi meja med parc. št. 1241/1 in parc. št. 976/4, katere solastnica je tožnica. Pritožba tožnice zoper ta del odločbe prvostopenjskega organa je bila z odločbo drugostopenjskega organa zavrnjena.

34.Sodišče ugotavlja, da je tožba v delu, s katerim tožnica z njo izpodbija odločbo prvostopenjskega organa glede evidentiranja meje med parc. št. 1241/1 in parc. št. 976/4, vsebinsko prazna. Tožnica ne v tožbi ne v nadaljnjih vlogah, ki jih je vložila v tem upravnem sporu, ni podala navedb, iz katerih bi izhajalo, da je bilo v zvezi z evidentiranjem te meje zmotno ali nepopolno ugotovljeno dejansko stanje in/ali zmotno uporabljeno materialno pravo. Odsotnost navedb tožnice v zvezi evidentiranjem meje med parc. št. 1241/1 in parc. št. 976/4 ter vsebina izpodbijane odločbe ter odločbe drugostopenjskega organa, ne narekujejo niti presoje, da je izpodbijana odločba v zvezi z evidentiranjem te meje nična (drugi odstavek 37. člena ZUS-1 v zvezi s prvim odstavkom 279. člena ZUP). Tudi očitki tožnice o bistvenih kršitvah pravil upravnega postopka se ne nanašajo izrecno na odločitev o evidentiranju meje med parc. št. 1241/1 in parc. št. 976/4. Tako upoštevaje vsebino navedb v tožbi, s katerimi se tožnica izjavlja o odgovoru E. E. in D. D. na njeno pritožbo zoper izpodbijano odločbo, sodišče ugotavlja, da se niti te ne nanašajo na evidentiranje meje med parc. št. 1241/1 in 976/4. Zato ni mogoče zaključiti, da je bila tožnici s tem, ko ji pred odločitvijo drugostopenjskega organa ni bil vročen odgovor E. E. in D. D. na njeno pritožbo, v pritožbenem postopku kršena pravica do izjave glede evidentiranja meje med parc. št. 1241/1 in 976/4.

35.Zgolj zato, ker je mogoče razumeti, da tožnica očitek o procesnih kršitvah zaradi neizločitve geodeta A. A., s.p. uveljavljala v zvezi s celotnim izpodbijanim delom odločbe prvostopenjskega organa, se sodišče opredeljuje še do tega očitka. Tožnica svoje stališče, da bi moral biti omenjeni geodet izločen iz postopka, v tožbi utemeljuje s trditvami, da je nestrokoven in nepristranski, da ima svoje storitve objavljene na istem spletnem portalu kot direktorica Razvojne agencije C., ki na naj bi imela tesne in vplivne povezave z Občino A., in ki je bila predsednica in članica krajevne skupnosti ..., da se je D. D. prijavljal na projekte omenjene agencije ter jih izvajal, njegov brat pa je tudi član krajevne skupnosti ... Sodišče ugotavlja, da tožnica s tem ne navaja razlogov, ki bi geodetu A. A., s.p. po določbah ZEN² prepovedovali izdelavo elaborata v tej zadevi. Okoliščine, ki jih v zvezi z izločitvijo geodeta navaja tožnica, naj bi vzbujale dvom v njegovo nepristranskost, zato bi po njenem mnenju moral biti izločen iz razlogov po prvem odstavku 37. člena v zvezi s 192. členom ZUP. Četudi bi bilo mogoče na tej podlagi zahtevati izločitev geodeta, ki je v postopku evidentiranja meje izdelal elaborat, sodišče ugotavlja, v obravnavni zadevi ne bi bilo mogoče zaključiti, da je neizločitev geodeta A. A., s.p. vplivala na zakonitost izpodbijane odločbe v zvezi z evidentiranjem meje med parc. št. 1241/1 in 976/4. Tožnica namreč ob zatrjevanju te relativne³ bistvene kršitve določbe upravnega postopka ne navaja, da je ta vplivala na zakonitost izpodbijane odločbe o evidentiranju prav te meje, predvsem pa ne navaja, da je bila ta meja evidentirana nepravilno oziroma nezakonito.

36.Sodišče je sodbo iz I. točke izreka izdalo brez glavne obravnave, ker dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo izpodbijano odločbe glede evidentiranja meje med parc. št. 1241/1 in 976/4, ni bilo sporno (prvi odstavek 59. člena ZUS-1). Odsotnosti navedb o pravno pomembnih okoliščinah ni mogoče nadomestiti z izvedbo dokazov oziroma z materialnim procesnim vodstvom, saj bi sodišče v takem primeru samo nadomestilo manjkajoče navedbe strank (prim. sklep Vrhovnega sodišča I Up 162/2022 z dne 14. 9. 2022).

37.Glede na navedeno je sodišče na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 tožbo zoper tisti del 1. točke izreka izpodbijane odločbe, s katero je bil evidentiran kot urejen del meje parc. št. 1241/1 s parc. št. 976/4, zavrnilo.

K II. točki izreka:

38.V preostalem delu je bilo treba tožbo zavreči iz naslednjih razlogov:

39.Z ostalim delom tožbe tožnica izpodbija evidentiranje mej med parc. št., katerih sama ni (so)lastnica, in sicer mej med parc. št. 1241/12 ter sosednjima parc. št. 1241/1 in 976/3; med parc. št. 1241/1 ter sosednjimi parc. št. 966/1, 963/1, 975, 978, *70/1, 1242, *74/1, *74/2, 1231/1, 1231/2, 1230, 977, *71, 976/1, 976/2, *73, *113, 976/3; in med parc. št. 1242 in sosednjimi parc. št. 977, 976/1 od zemljiškokatastrske točke 2525 do 2526 in 976/3, ter parcelacije parc. št. 1241/1 in 976/3, katerih prav tako ni (so)lastnica.

40.Po prvem odstavku 28. člena ZEN se postopek evidentiranja urejene meje uvede na zahtevo lastnika parcele. Po drugem odstavku 28. člena ZEN so stranke v postopku urejanja meje in v postopku evidentiranja urejene meje še lastniki parcel, ki po zemljiškokatastrskem načrtu ali po zemljiškokatastrskem prikazu mejijo ali se dotikajo meje, ki se ureja v postopku urejanja meje. Tudi iz določb prvega in tretjega odstavka 11. člena ZEN izhaja, da imajo položaj stranke v postopku evidentiranja meje (so)lastniki oziroma skupni lastniki parc. št., katerih meje se evidentirajo⁴ , po osmem odstavku 11. člena ZEN pa so stranke v postopkih v zvezi z zemljišči, ki so javno dobro, njihovi upravljavci. Deveti odstavek 11. člena ZEN daje imetnikom služnostne pravice in stavbne pravice, ki so vpisani v zemljiško knjigo, zaradi varstva njihovih pravnih koristi, pravico udeleževati se postopkov za izdelavo elaborata in drugih upravnih postopkov po tem zakonu kot stranski udeleženci. Po navedenih določbah tožnica v postopkih evidentiranja mej med parc. št., kateri sama ni (so)lastnica, nima ne položaja stranke ne stranske udeleženke. Tožnica je v obravnavanem upravnem postopku nastopala kot stranka le v postopku evidentiranja mej parc. št., katerih je (so)lastnica. S sklepom z dne 25. 4. 2019 pa ji je prvostopenjski organ priznal status stranske udeleženke v upravni zadevi evidentiranja urejenega dela meje parc. št. 1241/1, 1241/12 in 1242 s sosednjimi parc. št. *70/1, *71, *73, *74/1, *74/2, 977, 976/1, 976/2 in 976/3.

41.Sodišče upoštevaje navedeno najprej ugotavlja, da tožnica izpodbijane odločbe ne more izpodbijati v odločitvi o evidentiranju mej parc. št., katerih sama ni (so)lastnica, pa ji hkrati prvostopenjski organ z omenjenim sklepom v tem delu upravnega postopka tudi ni priznal statusa stranske udeleženke (tj. glede dela meje parc. št. 1241/1 s sosednjimi parc. št. 966/1, 963/1, 975, 978, 1231/1, 1231/2, 1230 ter *113). O vprašanju, ali ima oseba pravico udeleževati se (tujega) postopka in posledično vlagati pravna sredstva zoper meritorno odločitev, mora namreč biti odločeno v času trajanja tega postopka. Samo tako je tej osebi zagotovljena pravica do pravnega sredstva in/ali sodnega varstva zoper izdani upravni akt.⁵ Ker tožnica v postopku evidentiranja omenjenih mej ni bila ne stranka niti ni imela statusa stranske udeleženke, ne more nastopati kot stranka v tem upravnem sporu.⁶ Posledično je sodišče tožbo v tem delu zavrglo na podlagi 3. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1.

42.Poleg navedenega pa sodišče še zaključuje, da tožnica ne more s tožbo v upravnem sporu izpodbijati prvostopenjske odločbe v delu, s katerim je dokončno odločeno o evidentiranju mej med parc. št., katerih sama ni (so)lastnica, in sicer tudi ne odločbe glede evidentiranja tistih mej, glede katerih ji je bil s sklepom prvostopenjskega organa z dne 25. 4. 2019 v upravnem postopku evidentiranja teh mej priznan status stranske udeleženke. Tožnica namreč za to ne izkazuje pravnega interesa. Ob tem sodišče najprej poudarja, da zgolj okoliščina, da je bil tožnici priznan pravni interes za udeležbo v upravnem postopku, še ne pomeni, da ji je pravni interes samo zato priznan tudi v upravnem sporu. Presoja obstoja pravnega interesa in s tem ene od procesnih predpostavk upravnega spora je namreč v pristojnosti sodišča, ta pa ni vezana na predhodne odločitve upravnega organa. Sodelovanje v upravnem postopku sicer pomeni, da je izpolnjena ena od procesnih predpostavk (prvi odstavek 17. člena ZUS-1 v zvezi s 3. točko prvega odstavka 36. člena ZUS-1), kar še ne pomeni tudi izpolnjevanja vseh pogojev za vsebinsko presojo tožbe oziroma ostalih procesnih predpostavk iz prvega odstavka 36. člena ZUS-1.⁷

43.Vsakdo, ki v upravnem sporu uveljavlja varstvo svojih pravic oziroma pravnih koristi, mora ves čas postopka izkazovati pravni interes oziroma pravovarstveno potrebo. To pomeni, da mora ves čas postopka izkazovati, da bi ugoditev tožbi pomenila zanj določeno pravno korist, ki je brez tega ne bi mogel doseči. Pravovarstveni interes pomeni možnost, da si stranka s tožbo v upravnem sporu izboljša svoj pravni položaj. Na obstoj pravnega interesa mora sodišče paziti po uradni dolžnosti ves čas postopka (drugi odstavek 36. člena ZUS-1). Če upravni akt, ki se izpodbija s tožbo, očitno ne posega v tožnikovo pravico ali v njegovo neposredno, na zakon oprto osebno korist, sodišče tožbo zavrže (6. točka prvega odstavka 36. člena ZUS-1). Drugi odstavek 43. člena ZUP pravno korist opredeljuje kot neposredno, na zakon ali drug predpis oprto osebno korist.

44.Iz izpodbijane odločbe izhaja, da so vse meje, ki so bile z njo dokončno evidentirane kot urejene, meje parc. št. 1242, 1241/1 in 1241/12, ki so javno dobro v lasti Občine A. Tožnica ni (so)lastnica parc. št. 1242, 1241/1 in 1241/12, ima pa - kot vsi drugi - pravico njihove splošne uporabe.⁸ Vendar ta pravica tožnice ni predmet obravnavanja v postopku evidentiranja mej parcel, ki so javno dobro, zato z odločitvijo o evidentiranju teh mej (razen glede evidentiranja meje parc. št. 1241/1 s parc. št. 976/4, ki je v solasti tožnice) ni moglo biti poseženo v tožničine pravice ali osebne koristi, ki bi bile oprte na zakon ali drug predpis.

45.Sodišče poudarja, da je upravni postopek evidentiranja urejene meje namenjen temu, da se v zemljiškem katastru vriše meja med zemljišči. S tem se uredi pravno razmerje z namenom varstva lastninske pravice (prim. sklep Vrhovnega sodišča I Up 231/2022 z dne 27. 9. 2023). S prvostopenjsko odločbo dokončno urejene meje parc. št., katerih tožnica ni solastnica, pa ne posegajo v lastninsko pravico tožnice na njenih nepremičninah, kot ta zmotno trdi. Pravica tožnice do splošne rabe parc. št. 1242, 1241/1 in 1241/12 ne izhaja iz okoliščine, da je tožnica solastnica nekaterih parc. št., ki se nahajajo v bližnji okolici parc. št. 1242, 1241/1 in 1241/12 oziroma da tožničina zemljišča na te parc. št. tudi mejijo. Splošna raba parc. št. 1242, 1241/1 in 1241/12 ni nekaj, kar izhaja iz tožničine lastninske pravice na drugih nepremičninah, pač pa izhaja iz lastnosti parc. št. 1242, 1241/1 in 1241/12, ki je v tem, da so javno dobro v splošni rabi. Zato pravice do splošne rabe nepremičnin ni mogoče varovati s civilnopravnim varstvom lastninske pravice (prim. sklep Vrhovnega sodišča II Ips 238/2014 z dne 19. 5. 2016⁹ in sklep Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 1416/2021 z dne 21. 9. 2021). Iz enakega razloga pravice do splošne rabe javnega dobra po presoji sodišča ni mogoče varovati v okviru upravnopravnega varstva lastninske pravice, v katero sodi postopek evidentiranja dokončno urejene meje.¹⁰

46.V postopku evidentiranja mej med parc. št., katerih tožnica ni (so)lastnica, posledično pa ne tudi v tem upravnem sporu, tožnica ne more uveljavljati varstva splošne javne koristi oziroma objektivne zakonitosti. To ne predstavlja varstva njene osebne koristi. Morebitne pravice, ki izhajajo iz položaja tožnice, ki ga ima kot uporabnica javnega dobra, lahko tožnica ne glede na odločitev v tej zadevi uveljavlja v za to predvidenih postopkih.¹¹ Ob upoštevanju, da nekatere tožničine trditve o načinu in trajanju uporabe javnega dobra ob njenih parc. št. presegajo običajen način in obseg splošne uporabe javnega dobra, sodišče še dodaja, da izpodbijana odločba ne predstavlja ovire za to, da tožnica v drugih postopkih uveljavlja morebitne zakonsko pridobljene stvarne pravice (npr. lastninsko pravico s priposestvovanjem ali z določitvijo pripadajočega funkcionalnega zemljišča, s priposestvovanjem služnosti...) na parc. št. oziroma njihovih delih, ki po izpodbijani odločbi niso javno dobro in ki so hkrati za tožnico v tej zadevi najbolj sporni. Upoštevati je treba, da pred izdajo izpodbijane odločbe meje med v njej navedenimi parc. št. niso bile dokončno urejene in da torej tudi obseg oziroma doseg parc. št., ki so javno dobro (tj. parc. št. 1242, 1241/1 in 1241/12) dotlej ni bil določen in ne dokončno urejen. Navedeno hkrati pomeni, da ni izkazano, da bi ugoditev tožbi v delu, ki jo je sodišče zavrglo, za tožnico pomenila pravno korist, ki je brez tega ne bi mogla doseči.

47.Sodišče ugotavlja, da tožnica ne izkazuje pravnega interesa niti za tožbo zoper 2. točko izreka prvostopenjske odločbe o parcelaciji parc. št. 976/3 in 1241/1. Tožnica ni (so)lastnica teh parcel, prav tako se novo nastale meje z delitvijo teh dveh parcel ne dotikajo mej parc. št., katerih solastnica je tožnica. Niti okoliščina, da je s parcelacijo parc. št. 1241/1 nastala nova parc. št. 1241/15, ki naj bi bila po tožničinih navedbah predvidena za odkup, še ne izkazuje, da bi ugoditev tožbi zoper 2. točko izreka izpodbijane odločbe izboljšala tožničin pravni položaj. Ker tožnica ni (so)lastnica parc. št., ki so bile predmet parcelacije, po presoji sodišča iz že pojasnjenih razlogov tudi z 2. točko izreka izpodbijane odločbe ni moglo biti poseženo v njene pravice ali osebne koristi, ki bi bile oprte na zakon ali drug predpis. Poleg tega tožnica ni bila stranka upravnega postopka parcelacije parc. št. 976/3 in 1241/1, niti ji položaj stranke v tem delu upravnega postopka ne pripada po določbah 11. ali 48. člena ZEN. Tožnica na podlagi teh določb kot tudi na podlagi sklepa prvostopenjskega organa z dne 25. 4. 2019 v postopku parcelacije ni imela statusa stranke udeleženke. Posledično ne more nastopati kot stranka v tem upravnem sporu (prvi odstavek 17. člena ZUS-1). Iz teh razlogov je njena tožba zoper 2. točko izreka izpodbijane odločbe nedovoljena in jo je sodišče na podlagi 3. in 6. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 tudi v tem delu zavrglo. Sodišče glede na navedeno ni presojalo trditev tožnice, da je izpodbijana odločba nična. Ničnosti akta sodišče namreč ne ugotavlja neodvisno od izpolnjenosti procesnih predpostavk za tožbo iz 36. člena ZUS-1.

48.Glede na gornje stališče, da izpodbijana odločba (z izjemo odločitve o evidentiranju meje med parc. št. 1241/1 in 976/4) ne posega v tožničine pravice in osebne koristi, ki bi bile oprte na zakon ali drug predpis, sodišče ne more zaključiti, da so določbe ZEN, četudi je bila ena izmed strank postopka evidentiranja mej občina, protiustavne. Posledično ni sledilo predlogu tožnice, da prekine ta upravni spor in z zahtevo začne postopek pred Ustavnim sodiščem za oceno ustavne skladnosti določb ZEN (prvi odstavek 23. člena Zakona o ustavnem sodišču).

49.Sodišče je tudi o sklepu iz II. točke izreka odločilo brez oprave glavne obravnave. Ta sklep predstavlja procesno odločitev, sprejeto ob formalnem preizkusu pogojev za obravnavanje tožbe, kar je izključno pravno vprašanje (prvi odstavek 59. člena ZUS-1), tožnica pa tudi sicer (tudi ne v delu, v katerem je sodišče tožbo zavrnilo) ni opozorila na kakšne specifične okoliščine, ki bi v konkretni zadevi zahtevale, da se ji omogoči izjavljanje na glavni obravnavi.

-------------------------------

1V nadaljevanju obrazložitve je pri označitvi zemljišč opuščena navedba katastrske občine, saj se vsa zadevna zemljišča nahajajo v k.o. ...

2Po tretjem odstavku 34. člena ZEN geodet ne sme izdelati elaborata ureditve meje, če v postopku urejanja meje sodeluje kot stranka. Postopka urejanja meje ne sme izvajati geodet, elaborata ureditve meje pa ne sme potrditi odgovorni geodet, če v postopku urejanja meje sodeluje kot stranka oseba, ki je z njima v krvnem sorodstvu v ravni vrsti do vštetega drugega kolena ali, če je z njo v zakonski zvezi ali zunaj zakonski zvezi, ali registrirani istospolni partnerski skupnosti, oziroma, če kot stranka nastopa pravna oseba, katere družbenik, zakoniti zastopnik ali pooblaščenec je oseba, ki je z njima v krvnem sorodstvu v ravni vrsti do vštetega drugega kolena ali, če je z njo v zakonski zvezi ali zunaj zakonski zvezi ali registrirani istospolni partnerski skupnosti.

3Absolutna bistvena kršitev določb upravnega postopka po 6. točki drugega odstavka 237. člena ZUP je podana le v primerih, v katerih je v upravnem postopku delovala oseba, ki po 35. členu ZUP ne bi smela ne odločati ne opravljati drugih dejanj v postopku. Prim. Erik Kerševan v: Komentar Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), uredila Polonca Kovač in Erik Kerševan, Uradni list RS, Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani, Ljubljana 2020, 2. knjiga, str. 564.

4Po prvem odstavku 11. člena ZEN so stranke v postopkih za izdelavo elaboratov, ki jih izdelujejo geodetska podjetja, ter v upravnih in drugih postopkih, ki jih vodi geodetska uprava na podlagi tega zakona, lastniki oziroma lastnice nepremičnin, ki so vpisani v zemljiški knjigi, razen če zakon ne določa drugače. Po tretjem odstavku 11. člena ZEN lahko v primeru solastnine ali skupne lastnine naročilo za geodetsko storitev oziroma zahtevo za uvedbo upravnega postopka vloži kateri koli solastnik ali skupni lastnik, v postopku za izdelavo elaborata in v upravnem postopku pa so stranke vsi solastniki oziroma skupni lastniki.

5Prim. sklep Vrhovnega sodišča I Up 9/2022 z dne 23. 3. 2022.

6Po prvem odstavku 17. člena ZUS-1 je tožnik v upravnem sporu oseba, ki je bila stranka ali stranski udeleženec v postopku izdaje upravnega akta.

7Prim. sklep Vrhovnega sodišča I Up 29/2021 z dne 6. 10. 2021 in odločbo Vrhovnega sodišča I Up 194/2017 z dne 6. 9. 2017.

8Stvarnopravni zakonik (v nadaljevanju: SPZ) v prvem odstavku 19. člena javno dobro opredeljuje kot stvar, ki jo v skladu z njenim namenom ob enakih pogojih lahko uporablja vsakdo (splošna raba). Skladno z drugim odstavkom 19. člena SPZ zakon določa, katera stvar je javno dobro in kakšni so pogoji za njegovo uporabo. Po tretjem odstavku 19. člena SPZ se na javnem dobru lahko pridobi tudi posebna pravica uporabe pod pogoji, ki jih določa zakon. Zakon o cestah (v nadaljevanju: ZCes-1) v drugem odstavku 3. člena določa, da so javne ceste javno dobro in so izven pravnega prometa, na njih pa ni mogoče pridobiti lastninske pravice s priposestvovanjem ali drugih stvarnih pravic. Zakon o urejanju prostora (v nadaljevanju: ZUreP-2) je v 7. točki prvega odstavka 3. člena določal, da so grajeno javno dobro zemljišča, objekti in deli objektov, namenjeni takšni splošni rabi, kot jo glede na namen njihove uporabe določa zakon ali predpis, izdan na podlagi zakona ter da je grajeno javno dobro državnega in lokalnega pomena. ZUreP-2 je v prvem odstavku 244. člena (ta je umeščen v 6. poglavje: Raba javnih površin in grajeno javno dobro) določal, da je splošna raba javnih površin raba, ki je namenjena prostemu gibanju oseb, predvsem za namene prehoda in dostopa do drugih javnih površin, zelenega sistema, bivališč, poslovnih objektov ter gospodarske javne infrastrukture in družbene infrastrukture, ter rekreaciji, igri in drugim prostočasnim aktivnostim na prostem.

9Iz njega izhaja, da lastninskopravnega (negatornega) varstva pred posegi v pravico uporabe na javnem dobrem nima ne lastnik (občina) nepremičnine, ki je razglašena za javno dobro, ne kdorkoli drug. Na javnem dobrem je izključeno tudi posestno varstvo.

10Tudi odločba Ustavnega sodišča Up-267/11, U-45/11 z dne 3. 4. 2014, na katero se sklicuje tožnica, obravnava razmerje med splošno in posebno pravico uporabe javnega dobra in varstva lastninskopravnega položaja pritožnika. V njej pa je Ustavno sodišče tudi zapisalo, da je splošna raba javnega dobra anonimna, kar izključuje obstoj subjektivne pravice posameznika do uporabe javne ceste (11. točka obrazložitve).

11Prim. sodbi VSL I Cp 1105/2023 z dne 7. 2. 2024 ter Upravnega sodišča I U 367/2013 z dne 7. 1. 2014.

12Prim. sklep Vrhovnega sodišča RS I Up 153/2021 z dne 15. 9. 2021 in druge.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o evidentiranju nepremičnin (2006) - ZEN - člen 28, 28/1, 28/2, 34, 34/3,

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.