Jedro

Dediča sta glede na vsebino skupaj vložene pritožbe s priloženo ji dedno izjavo dediča o odpovedi dediščine, v okviru svojih dispozitivnih pravic z dednim dogovorom uredila vprašanje delitve dediščine, kar sta lahko storila tudi med pritožbenim postopkom, in kar bistveno spreminja v obravnavani zadevi obstoječo dejstveno podstat od sicer ustaljene sodne prakse v tipičnih primerih, zaradi česar ne gre za odstop od sodne prakse.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom o dedovanju je sodišče prve stopnje v točki I izreka ugotovilo obseg zapuščine, nato pa pod točko II izreka za dediča na podlagi zakonitega dedovanja razglasilo zapustnikovega sina A. A. in zapustnikovo zunajzakonsko partnerko B. B., vsakega do 1/2 zapuščine. Pod točko III izreka izpodbijani sklep vsebuje glede na predhodne ugotovitve potrebne odredbe za čas po pravnomočnosti sklepa.

2. Zoper sklep sta se pravočasno pritožila oba zakonita dediča v skupno vloženi pritožbi, ne da bi se sklicevala na pritožbene razloge po prvem odstavku 338. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in 163. členom Zakona o dedovanju (ZD). Navajala sta, da pritožbo vlagata zaradi priložene dedne izjave dediča A. A., s katero se ta v celoti odpoveduje dedovanju po pokojnem C. C., kar je skladno s tretjim odstavkom 205. člena ZD, po katerem lahko dediči pri sodišču podajo izjavo, ali sprejmejo dediščino ali pa se ji odpovedujejo, do konca zapuščinskega postopka in ne le do izdaje sklepa o dedovanju. Predlagala sta, da že prvostopno sodišče izdani sklep o dedovanju razveljavi in o zadevi ponovno odloči na podlagi prvega odstavka 173. člena ZD.

O dosedanjem zapuščinskem postopku:

3. V zvezi z dosedanjim potekom zapuščinskega postopka po pokojnem C. C. pritožbeno sodišče povzema, da je prvostopno sodišče sledilo pritožbi obeh dedičev in dne 17. 10. 2022 v skladu s pooblastili po prvem odstavku 173. člena DZ izdalo sklep o dedovanju, s katerim je predhodno z dne 30. 8. 2022 izdani sklep spremenilo na način, da je za dedinjo razglasilo zapustnikovo zunajzakonsko partnerico, do celote zapuščine. Vrhovno sodišče RS (VS RS) je po zahtevi za varstvo zakonitosti, ki jo je vložilo Vrhovno državno tožilstvo zoper pravnomočni sklep o dedovanju z dne 17. 10. 2023, z odločitvijo II Ips 27/2023 z dne 7. 6. 2023, v kateri je zahtevi ugodilo, zadnje citirani prvostopni sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek. Po presoji VS RS je bilo v izrednem pravnem sredstvu utemeljeno opozorjeno na splet posebnih dejanskih okoliščin, ki v medsebojni povezavi vzbujajo sum o zlorabi dednega dogovora z namenom oškodovanja (preprečitve poplačila) dedičevih upnikov. Zato je izpostavilo potrebo po opravi poizvedovalnega postopka, z napotilom prvostopnemu sodišču, da bo novi sklep o dedovanju na podlagi pooblastila iz prvega odstavka 173. člena ZD smelo izdati šele, če bo ovrglo sum o zlorabi postopka z namenom oškodovanja upnikov dediča, v nasprotnem primeru pa bo moralo pritožbo dedičev zoper sklep z dne 30. 8. 2022 predložiti v reševanje pritožbenemu sodišču. Po izvedenem poizvedovalnem postopku1 je zadevo odstopilo v pritožbeno obravnavanje sodišču druge stopnje.

O presoji pritožbenih navedb:

4. Pritožba je utemeljena.

5. Zapuščinski postopek je posebna vrsta nepravdnega postopka, zato so v postopku s pritožbo uporabljene določbe ZD in drugih zakonov, ki vsebujejo procesne določbe, uporabljive za zapuščinski postopek, vse v skladu z določbami tretjega odstavka 1. člena Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1) in 163. člena ZD; slednji določa, da se v zapuščinskem postopku uporabljajo določbe pravdnega postopka, če ni s tem zakonom določeno drugače. Na podlagi člena 350 v zvezi s 366 ZPP so smiselno uporabljive določbe ZPP, ki veljajo za pritožbo zoper sodbo.

6. Iz navedb pritožnikov in njunega pritožbenega predloga izhaja vsebinsko nestrinjanje s točko II izreka s pritožbo izpodbijanega sklepa, torej z odločitvijo o tem, koga je prvostopno sodišče razglasilo za zapustnikove zakonite dediče in v odvisnosti od tega, v kakšnem deležu napram celoti zapuščine. Pritožnika, kot je razumeti, uveljavljata pritožbeni razlog nepopolne ugotovitve dejanskega stanja po členu 340 v zvezi s členom 366 ZPP, glede na (čeprav šele) pritožbi priloženo izjavo o odpovedi do dediščine dediča A. A., ki v izpodbijanem sklepu z dne 30. 8. 2023 ni bila upoštevana, ker to niti ni mogla biti. Pritožbeno sodišče izpostavlja, da gre sicer za pritožbeno novoto. Kljub temu, da pritožnika nista izkazala razlogov, da jo uveljavljata šele v pritožbi (čl. 337/1 ZPP2), je takšno pritožbeno uveljavljanje novega dejstva dopustno, glede na sklenjeni dedni dogovor, ki ima naravo sodne poravnave,3 upoštevaje materialno procesno dispozicijo iz tretjega odstavka 214. člena ZD v povezavi možnostjo sklenitve sodne poravnave tekom celotnega postopka pred sodiščem4. 7. Res prvi odstavek 133. člena ZD določa, da se lahko dedič odpove dediščini le do konca zapuščinske obravnave, medtem ko prvi odstavek 138. člena ZD določa nepreklicnost dedne izjave.5 Vendar sta dediča, glede na vsebino skupaj vložene pritožbe s priloženo ji dedno izjavo dediča o odpovedi dediščine, v okviru svojih dispozitivnih pravic z dednim dogovorom uredila vprašanje delitve dediščine, kar sta lahko storila tudi med pritožbenim postopkom, in kar bistveno spreminja v obravnavani zadevi obstoječo dejstveno podstat od sicer ustaljene sodne prakse v tipičnih primerih, zaradi česar ne gre za odstop od sodne prakse.6 Pritožbi priložena izjava dediča A. A. o odpovedi dediščini s svojim vplivom na ugotavljanje dedičev izmed tistih, ki sodijo v krog zakonitih dedičev, tako uspe omajati popolnost v izpodbijanem sklepu ugotovljenega dejanskega stanja, ki je podlaga za zaključek o razglasitvi obeh dedičev po zapustniku kot dedičev na podlagi določb ZD o zakonitem dedovanju.7 Seveda le pod predpostavko, da je razpolaganje obeh dedičev moč šteti za takšno, da ta ne predstavlja nedopustnega razpolaganja zaradi zasledovanja nedopustnega cilja (ohranitev pravic zapustnikovega sina iz naslova javnih sredstev s področja socialnega varstva ter ne/možnost poplačila njegovih dolgov), in je torej takšno, da ni v nasprotju z določbo 3. točke tretjega odstavka člena 3 ZPP. Pred presojo navedenih okoliščin, katere je izpostavilo tudi VS RS v svoji že predhodno citirani odločitvi,8 in okoliščin, ki izhajajo iz doslej izvedenega poizvedovalnega postopka,9 katere doslej niso bile presojane, je izpodbijana odločitev vsaj preuranjena. Zato je podana nepopolna ugotovitev dejanskega stanja po čl. 340 v zvezi s čl. 366 ZPP, zaradi česar je bilo potrebno pritožbi ugoditi in razveljaviti izpodbijani sklep, zadevo pa vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena v zvezi s 355. in 366. členom ZPP).

8. V novem postopku bo sodišče prve stopnje moralo izvesti bolj celosten poizvedovalni postopek, potrebnost katerega je v svoji odločitvi izpostavilo že VS RS. V okviru slednjega so glede na oficiozno naravo zapuščinskega postopka kot pravočasne upoštevne ne le navedbe in predlagani dokazi dediča iz pripravljalne vloge z dne 13. 10. 2023,10 temveč lahko sodišče, glede na določilo drugega odstavka 7. člena ZPP, ugotavlja tudi dejstva, ki jih stranka ne navaja, in izvaja dokaze, ki jih stranka ne predlaga, vse glede na presojo dejstev, ki se nanašajo na medsebojno pogodbeno razmerje med dedičem in njegovim prvotnim pooblaščencem, ter okoliščinami v zvezi z izjavama volj obeh dedičev pri njunem razpolaganju, ki se lahko izkažejo za pravno pomembna v zvezi s potrebno presojo suma o zlorabi dednega dogovora. Zapuščinsko sodišče bo po ugotovitvah in presoji pomena tako ugotovljenih dejstev, v zvezi s katerimi je že VS RS opozorilo na splet posebnih dejanskih okoliščin, ki v medsebojni povezavi vzbujajo sum o zlorabi dednega dogovora z namenom oškodovanja dedičevih upnikov, v primeru ovrženega suma imelo podlago, da kot prvostopno sodišče izda sklep o dedovanju z vsebino, v okviru katere bo upoštevalo dano dedičevo izjavo o odpovedi dediščini, oz. v nasprotnem primeru z vsebino, ustrezno neupoštevanju takšnega razpolaganja, ki ga ne bo smelo dopustiti, če bo ugotovilo, da gre za razpolaganje, ki nasprotuje moralnim pravilom (točka 2 tretjega odstavka 3. člena ZPP).

9. Pritožbeno sodišče ni moglo samo spremeniti izpodbijanega sklepa, saj je treba v okviru poizvedovalnega postopka, upoštevaje določbo člena 7/3 ZPP, ugotoviti celoten kompleks v predhodni obrazložitvi že izpostavljenih pravno odločilnih dejstev, vse upoštevaje načelo kontradiktornosti, ter nato po opravljeni presoji ponovno odločiti o zadevi. Če bi takšen postopek izvajalo pritožbeno sodišče, bi bila dedičema odvzeta možnost pravnega sredstva zoper sklep o dedovanju. V obravnavanem primeru z vrnitvijo zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek ob tem, da je bil zapuščinski postopek uveden v letu 2022, tudi ne bo huje poseženo v pravico do sojenja v razumnem roku.

1 S pozivi dediču A. A., njegovemu prvotnemu pooblaščencu Odvetniški družbi Č. in pristojnemu CSD ter s seznanitvijo obeh dedičev z odgovoroma obeh nazadnje navedenih (dedič A. A. se namreč na poziv v po sodišču dodeljenem roku ni odzval); l. št. 103 – 106, 110, 112, 116 - 117. 2 Vse v tem sklepu citirane določbe ZPP, vključno s tistimi iz pravnega pouka, se uporabljajo v zvezi s čl. 163 ZD, ki v zapuščinskem postopku predvideva uporabo določb ZPP, če v ZD ni določeno drugače. 3 O tem glej tudi 24. točko obrazložitve VS RS II Ips 27/2023 z dne 7. 6. 2023. 4 Določba prvega odstavka 306. člena ZPP. 5 Torej tudi izjave o sprejemu dediščine. 6 Kot je to ugotovilo že VS RS v II Ips 27/2023; podrobneje o tem glej točke 16 do 25 obrazložitve. 7 Določbi členov 10 in 11 ZD. 8 Dejstvo vročitve spremenjenega sklepa o dedovanja neposredno dediču, ki je v pritožbi sodišče obvestil o preklicu pooblastila odvetniku, obveščenega kasneje; vsebina v spis vložene Pogodbe z dne 28. 7. 2022 odvetnika za zastopanje zapustnikovega sina; Odločba CSD Celje z dne 29. 11. 2021. 9 Glej opombo 1. 10 Ki jo bo zaradi spoštovanja pravice do izjave predhodno moralo vročati v odgovor oz. izjasnitev, kot je to predhodno storilo tudi glede že pridobljenih odgovorov na že opravljene poizvedbe.