Jedro

Če je pritožba neutemeljena ter prvo sodišče ne zagreši nobenih kršitev, na katere je potrebno paziti po uradni dolžnosti, pritožbeno sodišče sodbo potrdi.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Prvo sodišče je z izpodbijano sodbo toženi stranki naložilo, naj plača tožeči stranki glavnico v znesku 1.194.680,00 SIT z zakonitmi zamudnimi obrestmi za čas od 28.8.1993 do plačila, v roku 15-ih dni pod pretnjo izvršbe. Toženi stranki je obenem še naložilo, naj tožeči poravna nastale pravdne stroške v znesku 74.584,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi za čas od 3.11.1998 do plačila, prav tako v 15-ih dneh pod pretnjo izvršbe. Proti sodbi se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje tožena stranka ter sodišču predlaga, naj sodbo v celoti razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Pritožnik navaja, da sodišče ni sprejelo nobenega predloga tožene stranke za izvedbo dokazov. Dalje navaja, da naj bi bili listinski dokazi tožeče strake v diametralnem nasprotju z navedbami tožene stranke. Pritožnik opozarja na dejstvo, da je sodišče postopek zaključilo že na prvem naroku, v nenavzočnosti tožene stranke in ob nespornem dejstvu, da je bil toženec brez pooblaščenca. Pritožnik sodišču očita, da stranke ni opozorilo, naj si vzame pooblaščenca, čeprav naj bi "končno iz sodbe izvenelo", da se stranka za sodišče ni dovolj določeno izjavila. V nadaljevanju pritožnik napada dejanske ugotovitve glede izpolnitve pogodbene obveznosti tožnika. Poročilo o črpalnem preizkusu naj bi po njegovem ne predstavljalo relevantenga in zadostnega dokaza. Le-ta je namreč usmerjen le na ugotovitev zajemne količine in kvalitete črpanja vode, "ne more pa prestavljati relevantmega dokumenta o usposobljensoti za trajno doseganje rezultatov črpanja, za kar obstajajo specializirane institucije kot npr. ZRMK, ki je po vedenju tožene stranke edina tovrstna institucija pooblaščena s strani države za certificiranje tovrstnih vrtin oz. koopv." Nadalje pritožnik navaja, da je bilo po njegovi presoji plačilo določeno pavšalno. Pritožba je bila vročena nasprotni stranki, ki nanjo ni odgovorila. Pritožba ni utemeljena. Pritožbeno sodišče soglaša z odločitvijo prvega sodišča in v celoti sprejema razloge izpodbijane sodbe. Dejansko stanje je ugotovljeno pravilno in popolno, nanj pa je prvo sodišče pravilno uporabilo materialno pravo. Pritožba sodbe ne uspe v ničemer omajati. Pritožnik napada dejanske ugotovitve prvega sodišča, ki se nanašajo na vprašanje, ali je tožnik svojo pogodbeno obveznost izpolnil ali ne. Pri tem pa ne pove, v čem naj bi tožeča stranka prekršila svoje pogodbene obveznosti. Iz pritožbe je tudi razbrati, da tožena stranka ne vztraja več pri svojih navedbah iz odgovora na tožbo, ki jih je prvo sodišče z logično in prepričljivo dokazno oceno ovrglo. Z drugimi besedami: ugovor neizpolnitve je nedokazan. Pritožba kritizira izvedbo dokaza "črpalnega preizkusa", ker naj bi ta pokazal le to, koliko vode na časovno enoto je moč na vrtini črpati. Pritožbeno sodišče v zvezi s tem pojasnjuje, da je prav to odločilna okoliščina, od katere je odvisno ali je tožeča stranka upravičena do cene, ki jo vtožuje ali pa do nižjega zneska. Izvedeni dokaz je zahtevek tožeče stranke v celoti podkrepil. Temelj tožbenega zahtevka v obravnavani zadevi je pogodba med pravdnima strankama. Z njo se je toženec zavezal plačati dogovorjeno ceno. Ker svoje obveznosti ni izpolnil v celoti, ga tožnik upravičeno terja za preostanek. Višina zneska je določena s pogodbo in sicer v natančno določenih zneskih, glede na to kolikšna bo pretočnost. Pritožbene navedbe o pavšalno določeni ceni so tako neutemeljene. Nazadnje pa pritožbeno sodišče odgovarja še na pritožbene graje, ki se nanašajo na postopek prvega sodišča. Tudi te so neutemeljene. Ponoviti je potrebno, da je bil toženec pravilno vabljen, pa se naroka ni udeležil. Sodišče je obravnavo končalo, ko je ugotovilo, da je stvar zrela za razsojo. Ker je bil ta pogoj izpolnjen že po prvem naroku, je prvo sodišče pač opravilo le tega. S tem ni v ničemer kršilo pravil pravdnega postopka, ravno nasprotno: postopalo je v skladu z njimi in njihovimi temeljnimi načeli. Sodišče tudi ni kršilo 296.člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP/77 (določbe tega je bilo potrebno upoštevaje 498. člen sedaj veljavnega ZPP še uporabiti v tej zadevi), kot mu očita pritožnik. V skladu z navedeno določbo, mora sodišče stranki priporočiti, naj si vzame pooblaščenca, če se ne more jasno in določno izjaviti o zadevi. V zvezi s tem je potrebno poudariti, da je odgovor na pritožbo toženec vložil po pooblaščencu, na narok pa toženec ni prišel in ga torej sodišče niti ne bi moglo opozoriti na to, naj si vzame pooblaščenca (prejšnji je pooblastilo odpovedal), ne glede na to da tudi pogoj o nedoločnem izjavljanju na glavni obravnavi ni bil in niti ni mogel biti izpolnjen, ko pa toženca tam niti ni bilo. Poleg vsega povedanega pa je tudi pritožba vložena po pooblaščencu, pa to pravilnosti izpodbijane sodbe ne omaje. Ker je pritožba neutemljena ter prvo sodišče ni zagrešilo nobenih kršitev, na katere je potrebno paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo potrdilo (368. člen ZPP/77).