Jedro

Pravno podlago za zmanjšanje oziroma odpravo rente predstavlja 175. člen Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ). V skladu s citiranim členom lahko sodišče na zahtevo oškodovanca rento zmanjša ali odpravi, če se pomembneje spremenijo okoliščine, ki jih je imelo sodišče pred očmi ob izdaji prejšnje odločbe.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožnica zahtevala prenehanje plačevanja mesečne rente, ki ji je bila naložena s sodbo Okrožnega sodišča v Murski Soboti, opr. št. P 396/2006 z dne 24. 12. 2010. Odločilo je o pravdnih stroških.

2.Zoper sodbo se pritožuje tožnica iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Navaja, da je sodišče prve stopnje sicer pravilno ugotovilo, da pridobitev pokojnine v Sloveniji predstavlja spremenjeno okoliščino, vendar pa je potem zmotno zaključilo, da le-ta glede na znesek ne predstavlja pomembneje spremenjene okoliščine. Prejemanje pokojnine v Sloveniji v znesku 261,81 EUR po mnenju pritožnika nedvomno predstavlja spremenjeno okoliščino, ker je neutemeljeno in v nasprotju s predpisi sodišče korigiralo prejemanje pokojnine v Sloveniji z izgubljenim nadomestilom, ki bi ga toženec tako ali tako izgubil. Po mnenju pritožbe prejemanje pokojnine v Sloveniji nedvomno predstavlja okoliščino, ki po vsebini ustreza pomembneje spremenjenim okoliščinam. Po mnenju pritožbe je sodišče storilo bistveno kršitev določb postopka iz 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Navaja, da je izrek pomanjkljiv in se ne da preizkusiti, razen tega pa nasprotuje razlogom sodbe oziroma so razlogi sodbe o odločilnih dejstvih med seboj v nasprotju. Neverjeten je zaključek, da je toženec s tem, ko je zaradi upokojitve izgubil nadomestilo, le-to potrebno nadomestiti z zneskom pokojnine v Sloveniji. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi oziroma podrejeno sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

3.Toženec na pritožbo ni odgovoril.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Kršitev po 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP je podana, če je o odločilnih dejstvih nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listin, zapisnikov o izvedbi dokazov in prepisov zvočnih posnetkov in med samimi temi listinami, zapisniki oziroma prepisi. Gre torej za napako tehnične narave, ko sodišče napačno prenese v obrazložitev sodbe tisto, kar je zapisano v listini ali v zapisniku o izvedbi dokazov. V konkretnem primeru do česa podobnega ni prišlo. Morebitna nejasnost razlogov, ki jih sedaj izpostavlja pritožba (o nadomeščanju prejšnjega prejemanja nadomestila za invalidnost z zneskom starostne pokojnine), pa ne pomeni te kršitve. Storjena ni bila niti kršitev po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Sodba sodišča prve stopnje nima pomanjkljivosti, zaradi katerih je ne bi bilo mogoče preizkusiti. Vsebuje razloge o vseh odločilnih dejstvih, razlogi so jasni in si ne nasprotujejo, ne nasprotujejo pa niti izreku sodbe. Tudi izrek sodišča prve stopnje je popolnoma jasen, tožbeni zahtevek je v celoti zavrnjen.

6.Pravno podlago za zmanjšanje oziroma odpravo rente predstavlja 175. člen Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ). V skladu s citiranim členom lahko sodišče na zahtevo oškodovanca rento zmanjša ali odpravi, če se pomembneje spremenijo okoliščine, ki jih je imelo sodišče pred očmi ob izdaji prejšnje odločbe. Sodišče prve stopnje je pri odločanju pravilno izhajalo iz navedene materialnopravne podlage in kot pravno odločilno dejstvo za presojo utemeljenosti tožbenega zahtevka na odpravo rente zaradi spremenjenih okoliščin ugotavljalo vpliv starostne pokojnine toženca v Republiki Sloveniji in primerjalo višino dohodkov oziroma prejemkov, ki so bili ugotovljeni v prejšnji odločitvi z mesečnimi dohodki, ki jih toženec prejema sedaj po starostni upokojitvi v Republiki Sloveniji. Ugotovilo je, da sorazmeren del starostne pokojnine, ki jo toženec prejema v Republiki Sloveniji, sicer predstavlja spremenjeno okoliščino, vendar le-ta glede na znesek ne predstavlja pomembneje spremenjene okoliščine.

7.Tožnica s pritožbo ne izpodbija dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje glede mesečnih dohodkov ob odmerjanju rente v višini 358,00 EUR1 in sedanjih dohodkov, ki znašajo 480,19 EUR in bi tako ob odbitku zaslužka v Republiki Avstriji (1.320,83 EUR), znašalo danes prikrajšanje toženca 840,64 EUR. Tožnica tudi ne izpodbija ugotovitve sodišča prve stopnje, da razlika med prvotno odmerjeno rento 928,49 EUR ter sedanjim prikrajšanjem znaša približno 88,00 EUR.

8.Upoštevaje dejanske ugotovitve, ko razlika v prid toženca znaša 88,00 EUR mesečno, je sodišče prve stopnje materialnopravne pravilno zaključilo, da toženčevo prejemanje sorazmernega dela pokojnine v Republiki Sloveniji ne predstavlja pomembneje spremenjene okoliščine in pogoji za odpravo rente oziroma njeno zmanjšanje niso podani. Na pravilnost takšne presoje vpliva zahteva iz 175. člena OZ po določeni intenziteti vplivanja spremenjenih okoliščin. Ta je določena izrazito elastično in se mora kazati v tolikšni meri, da renta določena v prejšnji odločbi, očitno ne ustreza več in bi jo bilo po splošnem mnenju nepravično ohraniti v veljavi. Tudi po mnenju pritožbenega sodišča intenziteta spremembe (88,00 EUR) ni taka, da bi imela naravo očitnega nesorazmerja in bi ustrezala pojmu pomembneje spremenjene okoliščine.

9.Ker pritožbeni razlogi niso podani in ker pritožbeno sodišče ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

-------------------------------

1Prejšnje prejemanje nadomestila za invalidnost 139,62 EUR in pred ukinitvijo 213,00 EUR, prejemanje invalidske pokojnine v Republiki Avstriji 218,38 EUR, skupaj 358,00 EUR.

Zveza:

Obligacijski zakonik (2001) - OZ - člen 175 Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15, 340, 341

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.